Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Različne literarne tokove sodobne slovenske kratke pripovedne proze osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja natančneje opredeljujemo v povezavi s posameznimi tipi, kar kaže na tipološke tipe v sestavi obravnavane proze, saj tolikšne raznovrstnosti tipov v obdobju pred slovensko literarno postmoderno ni bilo zaznati. Ob raziskovanju posameznih besedil naletimo med drugim tudi na problematiko stereotipov, ki se v sodobni literaturi še zmeraj pojavljajo. Prispevek se bo usmeril na vlogo ženskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi, kar odraža raznolike možnosti upovedovanja. Zaradi obširnosti snovi in gradiva bo pozornost usmerjena predvsem na postmodernistični in posteksistencialistični tip sodobne slovenske kratke pripovedne proze.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, literarni tokovi, tipološki premiki, literarni tipi, stereotipi, postmodernizem, postekstencializem
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Povezava na celotno besedilo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali vlogo bioloških in družbeno-socialnih razlik v managementu človeških virov, s poudarkom na vplivu teh razlik na delovne vloge moških in žensk. Biološke razlike, kot so hormonski vplivi in fizične lastnosti, pogosto oblikujejo zaznave o primernosti določenih delovnih mest, čeprav sodobne raziskave kažejo, da so ženske enako sposobne opravljati tudi fizično zahtevna dela ob ustreznem usposabljanju. Kljub temu družbeno-socialne razlike, izhajajoče iz zgodovinskih in kulturnih praks, še vedno vplivajo na porazdelitev moči in virov, kar vodi v vztrajanje neenakosti, predvsem v dostopu do visokih položajev in pravične plače. Stereotipi služijo kot kognitivne bližnjice, ki vplivajo na pričakovanja in vedenje do posameznikov, a hkrati upravičujejo družbene hierarhije in neenakosti, kar vodi do diskriminacije. Diskriminacija žensk se kaže v nižjih plačah, omejenih kariernih priložnostih in poklicni segregaciji, kar poudarja nujnost politik in praks za spodbujanje spolne enakosti. V anketi, izvedeni v SVZ Hrastovec, kjer skrbijo za 640 stanovalcev, je 64 % anketirancev zaznalo razlike v vodstvenih stilih med moškimi in ženskimi, kar kaže na pomembnost naslavljanja teh razlik za izboljšanje organizacijske kulture.
Ključne besede: Management človeških virov, diskriminacija, stereotipi, predsodki.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,41 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacijo enakosti spolov – ženskega in moškega glavnega lika v animirani risanki Čebelica Maja. Vzorec raziskave, ki je bil analiziran, je vključeval 78 epizod prve sezone omenjene risanke. Raziskovalni podatki so bili analizirani z metodo analize vsebine. Osredotočili smo se na zastopanost likov in na to, kako sta glavna lika, Maja in Vili, predstavljena glede na različne osebnostne, vedenjske in komunikacijske lastnosti ter izražanje osnovnih čustev. Zanimalo nas je, ali so upodobitve glavnih likov na omenjenih področjih spolno stereotipne in v kolikšni meri. Največje razlike med spoloma so se pojavile v zastopanosti likov, kjer so prevladovali moški liki, in v komunikacijskih lastnostih, kjer je po pogostosti verbalnega izražanja izstopal glavni ženski lik. Rezultati so pokazali, da oba lika zastopata spolno uravnoteženost, saj poudarjata, da lahko tako moški kot ženske izražajo širok spekter osebnostnih, vedenjskih in komunikacijskih lastnosti ter čustev. Vili je bolj pogosto izkazoval tipično žensko vedenje (pasivnost, strah, dvom vase) in bil prikazan na feminiziran način. Pri liku Maje pa smo pogosteje zabeležili bolj maskulinizirane lastnosti (aktivnost, pogum, izražanje mnenja), kar pomeni, da je pogosteje izkazovala tipično moško vedenje. Obenem je glavni moški lik ohranjal nekatere značilne moške lastnosti (žaljenje, hvaljenje), glavni ženski lik pa je ohranjal nekatere značilne ženske lastnosti (ljubeznivost, tolaženje), kar je pripomoglo k razlikovanju med spoloma. Kljub temu je bila enakost spolov v risanki nakazana.
Ključne besede: spolne vloge, spolni stereotipi, risanka Čebelica Maja, maskulinost in femininost
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 30
Celotno besedilo (5,22 MB)

Opis: Vodenje žensk v managementu se razlikuje od moških vodenjskih pristopov. Čeprav je njihova zastopanost v vodstvenih vlogah manjša, je njihov vodstveni slog edinstven in temelji na specifičnih lastnostih ter sposobnostih. Medtem ko se stil vodenja lahko razlikuje med posameznicami, obstajajo skupne značilnosti, ki se pogosto pojavljajo pri ženskah v vodstvenih vlogah. Te vključujejo empatičen pristop, poudarek na sodelovanju ter sposobnost kritičnega razmišljanja. Ženske na vodstvenih delovnih mestih so se izkazale kot enakovredne, če ne boljše vodje kot moški. Njihova sposobnost za vodenje je podprta z različnimi stili, ki jih uporabljajo. Pristopajo k vodenju z empatijo, kar prispeva k boljši komunikaciji in razumevanju sodelavcev. Prav tako so pogosto bolj naklonjene sodelovalnemu vodenju, kar spodbuja timsko delo in inovativnost. Poleg tega so ženske vodje bolj nagnjene k reševanju konfliktov na konstruktiven način. Kljub temu pa se soočajo z različnimi izzivi v vodstvenih položajih. Med temi so usklajevanje družine s kariero, stereotipi na delovnem mestu ter stekleni strop. Kljub višji izobrazbi ženske včasih zaradi ovir ne kandidirajo za višje pozicije v managementu. Raziskava je pokazala, da je delež žensk v vodstvu v Sloveniji manjši od deleža moških. Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih nekoliko povečeval, je po letu 2019 začel upadati. Slovenija z drugimi EU državami in ugotovili, da sicer zaostaja v zastopanosti žensk v managementu, a ni med najslabšimi. Številne druge evropske države imajo precej višje deleže žensk na vodstvenih položajih pa vendar Slovenija ni med najnižjimi. Izvedena raziskava je pokazala potrebo po ukrepih za zmanjšanje neenakosti spolov na delovnem mestu. V diplomskem delu smo se pretežno osredotočili na raziskovanje stanja, je ta tematika pomembna osnova za nadaljnje preučevanje ukrepov za spodbujanje večje enakosti spolov v vodstvu.
Ključne besede: management, ženske, vodenje, managerka, Slovenija, neenakost, stereotipi, EU.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 525; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: Kljub ogromnemu družbenemu napredku so v današnjem času še vedno prisotni spolni stereotipi, ki posegajo na vsa področja našega osebnega življenja. Spolni stereotipi se v večini oblikujejo na podlagi tradicionalnih norm, kar posledično vpliva na vedenje, pričakovanja in vloge, povezane s spolom. V veliki meri so še vedno prisotni v poslovnem svetu, kjer so jim že dolgo časa podvržene predvsem ženske. V poslovnem okolju se srečujemo s situacijami, ki zahtevajo učinkovito reševanje konfliktov, doseganje sporazumov in uresničevanje ciljev, zaradi česar pogajanja postajajo ključna komunikacijska orodja za številna podjetja. V procese pogajanj pa pogosto nezavedno vpletamo prav tako spolne stereotipe, ki oblikujejo napačno percepcijo vlog in avtoritete ter vplivajo na vedenja udeležencev. Posledično se predvsem ženske pogajalke soočajo s preziranjem, podcenjevanjem njihovih kompetenc, pomanjkanjem enakih možnosti in dokazovanjem svoje usposobljenosti. Ker je razumevanje vpliva teh stereotipov ključno za razvoj potrebnih ukrepov in strategij, ki bi spodbujali enakost med spoloma in izboljšali položaj ženskih pogajalk, smo se odločili v diplomskem delu raziskovati, kaj so pogajanja ter kako potekajo in kaj so spolni stereotipi ter njihov vpliv na proces pogajanj. Osredotočili smo se na tri države, Švedsko, Japonsko in Slovenijo ter podrobneje analizirali njihovo kulturo, poslovni bonton, poslovne običaje, pogajanja ter položaj žensk v poslovnem svetu. Navedenemu je sledila primerjava ženskih pogajalk v omenjenih državah. Zastavili smo si še štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo si prizadevali izvedeti ali imajo ženske na Švedskem močno vlogo v pogajanjih ali so na Japonskem prisotne razlike med moškimi in ženskimi pogajalci ter ali so ženske v Sloveniji zapostavljene v procesu pogajanj in ali se razlikujejo verbalna ter neverbalna komunikacija, pogajalske taktike in cilji žensk v teh treh državah. Ugotovili smo, da spolni stereotipi negativno vplivajo na ženske v pogajanjih. Na podlagi stereotipov se od njih pričakuje, da bodo kooperativne, prijazne in sočutne ter da se ne bodo samopromovirale, kar pa za njih predstavlja oviro. Če se ženske pogajalke ne držijo pripisanega stereotipnega vedenja, jih doletijo razne posledice v karieri. Pri primerjavi ženskih pogajalk, smo največjo razliko med državami opazili pri vlogi žensk v pogajalski skupini, kjer ženske na Švedskem zavzemajo močno vlogo, zaradi nizke prisotnosti stereotipov, na Japonskem ženske redko sodelujejo v pogajanjih, saj je tam prisotna patriarhalna mentaliteta, v Sloveniji pa imajo ženske bolj sodelovalno vlogo, zaradi še vedno navzočih nekaterih razlik med spoloma. Vse ženske uporabljajo spoštljive govorne vzorce, so potrpežljive, emotivne in posredne ter se morajo držati predpisanega neverbalnega vedenja kulture države. Poslužujejo se empatičnih in sodelovalnih pogajalskih taktik in se zavzemajo za dolgoročne odnose, doseganje dolgoročnih koristi ter so naklonjene sodelovanju in sklepanju kompromisov.
Ključne besede: Pogajanja, spolni stereotipi, ženske, Švedska, Japonska, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 61
Celotno besedilo (976,20 KB)