1. Ženske na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvuLana Kovačević, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksno in aktualno problematiko neenakopravne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvu. Kljub dejstvu, da ženske predstavljajo približno polovico delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, še vedno zasedajo manjši delež najvišjih vodstvenih funkcij, kar kaže na ovire, ki omejujejo njihov karierni napredek.
Predstavljen je družbeni in socialni položaj žensk ter njihov status v managementu, prednosti in slabosti ženskih voditeljic, razlike med moškimi in ženskimi stili vodenja, pri čemer je poudarek na dejstvu, da ženske pogosteje uporabljajo participativne, vključujoče in čustveno inteligentne pristope k vodenju. Kljub pozitivnim lastnostim ženske pogosto niso prepoznane kot primerne kandidatke za najvišje funkcije, saj nanje še vedno vplivajo spolni stereotipi in predsodki.
Podrobno so predstavljene glavne karierne ovire žensk: spolni stereotipi in diskriminacija, težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, pomanjkanje mentorskih odnosov, spolno nadlegovanje, nižje plačilo za enako delo in pomanjkanje vzornic, vpliv materinstva, ki pogosto dodatno oteži karierni napredek, ter notranje ovire, kot so pomanjkanje samozavesti, perfekcionizem in strah pred neuspehom.
Empirični del raziskave vključuje poglobljene polstrukturirane intervjuje z ženskami na vodilnih položajih v slovenskih zavarovalnicah ter kvantitativno analizo javno dostopnih podatkov o plačah članov uprav. Intervjuvanki Nada Klemenčič in Vanja Hrovat podajata osebna pričevanja o svoji karierni poti, izzivih, s katerimi sta se soočali, in strategijah, ki so jima pomagale premagati ovire. Analiza plač razkrije pomembne razlike v bruto in variabilnih prejemkih med ženskami in moškimi na primerljivih vodstvenih položajih v slovenskih zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d. d. in Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici, d. v. z.
Na osnovi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje enakosti spolov v zavarovalniškem sektorju, med drugim: uvedbo mentorskih programov za ženske, promocijo vključujoče organizacijske kulture, ukrepe za boljše usklajevanje dela in zasebnega življenja, transparentno plačno politiko ter odpravo diskriminatornih praks pri napredovanju.
Keywords: ženske, vodilni položaji, slovensko zavarovalništvo, enakost spolov, stekleni strop, spolna diskriminacija, profesionalne ovire, organizacijska kultura, vodenje, spodbujanje raznolikosti, kadrovska politika, spolna integracija, stereotipi, vključujoče vodenje, vodstvene strategije, karierne priložnosti, enake možnosti.
Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (1,34 MB) |
2. Razlike med spoloma in njihov vpliv na podjetništvoMurat Bajraj, 2025, undergraduate thesis Abstract: Podjetništvo je ena ključnih značilnosti sodobnega gospodarstva in se lahko obravnava tako kot samostojna kot interdisciplinarna disciplina. Podjetništvo je opredeljeno kot ključ do uspeha, saj vsak posameznik, ki ustanovi novo poslovno organizacijo, vstopa v novo paradigmo podjetništva. Razlike med spoloma v podjetništvu so globalni problem, pri čemer imajo ženske manjše možnosti za podjetništvo kot moški. Neenakost spolov v podjetništvu vpliva na gospodarske, družbene in politične spremembe ter krepi stereotipe in pristranskosti, ki omejujejo udeležbo žensk v podjetništvu.
Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje razlik med spoloma in njihov vpliv na podjetništvo, kjer smo predstavili žensko podjetništvo ter stereotipe in predsodke v podjetništvu. V nadaljevanju smo opredelili pojem podjetnik/podjetnica, razlike med podjetnikom in podjetnico v Republiki Sloveniji ter prednosti in slabosti podjetništva.
Na podlagi preučevanja razlik med spoloma v podjetništvu smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v načinu vodenja in uspešnosti podjetij, ki jih vodijo moški in ženske. Moški podjetniki se pogosto soočajo z manjšimi stereotipi in predsodki v primerjavi z ženskami podjetnicami, kar jim omogoča lažji dostop do finančnih virov in poslovnih priložnosti. Kljub temu ženske podjetnice pogosto prinašajo edinstvene prednosti, kot so boljše medosebne veščine, večja empatija in boljša sposobnost upravljanja s časom, kar lahko prispeva k uspehu podjetja.
Keywords: Razlike med spoloma, podjetništvo, spolni stereotipi, spolna diskriminacija.
Published in DKUM: 13.06.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (1,06 MB) |
3. Stereotipi in predsodki, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi motnjami : diplomsko deloAndrejka Pek, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali stereotipe in predsodke, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi ovirami. V teoretičnem delu smo opisali vrste senzornih motenj pri gluhih in naglušnih otrocih, slepih in slabovidnih otrocih ter gibalno oviranih otrocih. Predstavili smo podatke, koliko otrok z omenjenimi motnjami je vključenih v posamezno obliko izobraževanja v Sloveniji, ter analizirali različne možnosti, ki so na voljo v podporo družinam z otroki s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o tem, kako starši otrok s posebnimi potrebami zaznavajo stereotipe in predsodke. V vzorec smo vključili samo starše otrok s senzornimi ali gibalnimi ovirami. Rezultati so pokazali, da sicer ni statistično značilnih razlik pri posameznih zaznanih stereotipih in predsodkih, se pa kažejo nekatere razlike med senzornimi in gibalnimi motnjami pri zaznavi stereotipov in predsodkov. Največ predsodkov se kaže v družbenem okolju. Pri stereotipih pa najpogosteje zaznamo prepričanje, da otroci s posebnimi potrebami težko navezujejo nove stike, potrebujejo pomoč pri vseh opravilih in da so pričakovanja do otroka s posebnimi potrebami nižja.
Keywords: starši, stereotipi, predsodki, gibalno ovirani otroci, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci.
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,59 MB) |
4. Pričakovanja starejših zaposlenih v delovnem okoljuTajda Stokuća, 2025, undergraduate thesis Abstract: Hitro starajoče se prebivalstvo prinaša številne izzive za starejše zaposlene v delovnem okolju. Pričakovanja starejših zaposlenih so odvisna od njihovih želja, vendar pa sta ključni merili za zadovoljstvo počitek in upokojitev. Vsebino smo razdelili na teoretični del, v katerem smo s pomočjo virov in literature opisali različna področja, povezana s starejšimi zaposlenimi, ter empirični del, v katerem smo izvedli raziskavo z zaposlenimi, starimi 55 let ali več.
Keywords: Staranje, stereotipi, zadovoljstvo, motivacija, nadgrajevanje, organizacijska kultura
Published in DKUM: 09.04.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (638,59 KB) |
5. Spolno stereotipne karakteristike junakov v slovenski osnovnošolski bralni znački : magistrsko deloSara Antolič, 2024, master's thesis Abstract: Prisotnost spolne stereotipizacije v otroški in mladinski literaturi odločilno vpliva na utrjevanje ali izpodbijanje stereotipnega dojemanja spolov in spolnih vlog pri mladih bralcih. Preko načina upodobitve literarnih junakov, ki jih otroci spoznavajo v zgodbah, se v mladih umih oblikuje določeno razumevanje spolov in spolnih vlog. Pomembnost prisotnosti spolne stereotipizacije v družbi je v tem, da lahko vodi v razvoj predsodkov, v nekaterih primerih tudi v nasilje. V magistrskem delu smo z analizo vsebine priporočljive literature osnovnošolske Bralne značke od šolskega leta 2019/2020 do 2022/2023 v petih slovenskih osnovnih šolah preučevali prisotnost spolne stereotipizacije literarnih junakov. Ugotovili smo, da so stereotipi poenostavljena prepričanja o določeni skupini ljudi. Spolni stereotipi namreč stereotipno določajo vedenja, osebnostne karakteristike, družbene vloge in zunanji videz moških in žensk. S tujko skupek stereotipnih lastnostih žensk imenujemo femininost, moških pa maskulinost. Stereotipne feminine lastnosti žensk so skrbnost, čustvenost, plahost, ljubeznivost. Moške stereotipne maskuline lastnosti pa so individualnost, pogum, drznost in inteligentnost. Analiza vsebine je pokazala, da feminina in maskulina polarnost določata položaj in vlogo junakov v zgodbi. Ugotovili smo, da so moški in ženske v zgodbah predstavljene na tri načine: preko zunanjega videza, pridevnikov in odločitvah ali dejanjih. Rezultati analiziranja 241 literarnih del so pokazali, da so moški junaki v literaturi zastopani v večji meri kot ženske junakinje ter da so bili tako moški kot ženski junaki predstavljeni v skladu s spolnimi stereotipi. Celotna analiza vsebine je pokazala, da je vsebina Bralne značke pretežno spolno stereotipna. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empiričnega raziskovanja lahko sklenemo, da otroci skozi prebiranje literature razvijajo spolno stereotipno dojemanje spolov in spolnih vlog.
Keywords: spol, spolni stereotipi, osnovnošolska Bralna značka, otroška literatura, mladinska literatura, vsebina analize
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (801,81 KB) |
6. Spolni stereotipi, povezani s športom, med otroki in mladostniki : magistrsko deloNives Turk, Karolina Vӧrӧš, 2024, master's thesis Abstract: Spolni stereotipi so prepričanja o tem, kaj velja za moški spol in kaj za ženski spol, zajemajo zunanji izgled, stališča, interese, psihološke značilnosti, družbene odnose in poklice. Začnejo se oblikovati zelo zgodaj v otroštvu in vplivajo na samopodobo ter samozavest posameznika, dolgoročno lahko vplivajo na njihove izobraževalne in karierne poti. Namen magistrskega dela je bil raziskati spolne stereotipe v športu, med otroci in mladostniki, s pomočjo anketnih vprašalnikov in s statistično analizo pridobljenih podatkov. Raziskovalni vzorec obsega 819 učencev, od 3. do 9. razreda, naključno izbranih osnovnih šol (389 ženskega in 428 moškega spola, 2 nista označila) ter 253 dijakov (181 ženskega in 66 moškega spola) naključno izbranih srednjih šol. Rezultati so pokazali, da učenci večino športov dojemajo kot tipično moških, z izjemo izrazito tipično ženskih športov (ples, ritmična gimnastika, umetnostno drsanje in sinhrono plavanje), pri dijakih se dojemanje športov kot tipično moških oz. tipično ženskih nekoliko zmanjša. Ženski del vseh anketiranih ocenjuje športe nekoliko bolj spolno nevtralne kot moški. Delež udejstvovanja v tekmovalnih športih se v višjih razredih osnovne šole in pri dijakih drastično zmanjša. Rezultati so pokazali tudi, da udeleženci, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom in spremljajo športne medije, kot svojo navdihujočo osebo pogosteje navajajo športnika/-co v primerjavi s tistimi, ki niso aktivni v športu.
Keywords: šport, stereotipi, spolna identiteta, vzgojno-izobraževalno obdobje
Published in DKUM: 13.02.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,27 MB) |
7. Stališča učiteljev razrednega pouka do spolne pravičnosti in spolnih stereotipov v šoli : magistrsko deloBlažka Juhart, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali dojemanje pravičnosti in pravične šole pri učiteljih razrednega pouka ter njihova stališča do spolne diskriminacije, stereotipiziranja in lastnega delovanja do učencev ter učenk. Zanimalo nas je, ali zaznavajo razlike glede spolnega razlikovanja v šoli, kjer delujejo, in kakšna so njihova osebna stališča o pomenu spolnih razlik v vzgoji in izobraževanju. Prav tako smo preučili njihovo samooceno lastnega dela z vidika spolnih vlog ter odprtost do dodatnih izobraževanj na temo spolno nevtralne šole. Na podlagi pregleda strokovne literature smo pripravili vprašalnik, katerega rezultate smo analizirali na vzorcu 85 učiteljev razrednega pouka po Sloveniji. Izsledki raziskave so, da razredni učitelji ocenjujejo svoje okolje dela kot pravično, prav tako poudarjajo pomen enakopravne obravnave vseh šolajočih. Pri svojem delu so pozorni, da ne izražajo spolno stereotipnih stališč in ohranjajo visoko raven pravičnosti. Za izobraževanja na temo spolne pravičnosti so odprti in se zavedajo pomena spolno nevtralne šole, h kateri pri svojem delu stremijo.
Keywords: učitelj razrednega pouka, pravičnost, diskriminacija, spolni stereotipi
Published in DKUM: 13.02.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,92 MB) |
8. Premiki v sodobni slovenski kratki pripovedni proziBlanka Bošnjak, 2006, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Različne literarne tokove sodobne slovenske kratke pripovedne proze osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja natančneje opredeljujemo v povezavi s posameznimi tipi, kar kaže na tipološke tipe v sestavi obravnavane proze, saj tolikšne raznovrstnosti tipov v obdobju pred slovensko literarno postmoderno ni bilo zaznati. Ob raziskovanju posameznih besedil naletimo med drugim tudi na problematiko stereotipov, ki se v sodobni literaturi še zmeraj pojavljajo. Prispevek se bo usmeril na vlogo ženskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi, kar odraža raznolike možnosti upovedovanja. Zaradi obširnosti snovi in gradiva bo pozornost usmerjena predvsem na postmodernistični in posteksistencialistični tip sodobne slovenske kratke pripovedne proze.
Keywords: slovenska književnost, kratka proza, literarni tokovi, tipološki premiki, literarni tipi, stereotipi, postmodernizem, postekstencializem
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 5
 Link to full text |
9. Vpliv predsodkov in stereotipov pri kadrovanjuAneja Vrhovšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zaposleni so največje bogastvo vsake organizacije, kar postaja še bolj očitno v današnjem dinamičnem, nepredvidljivem in turbulentnem poslovnem okolju. S tem namenom smo raziskali proces kadrovanja, katerega jedro predstavljata zaposlovanje in selekcijski proces. Zaposlovanje opredeljujemo kot postopek iskanja virov zaposlenih za zadostitev potreb po kadrih, načrtovanje ter izvajanje učinkovitih ukrepov za privabljanje ustreznega števila kandidatov. Selekcijski postopek pa vključuje preverjanje in ocenjevanje kandidatov z namenom izbire tistih, ki so najbolj primerni za razpisana delovna mesta v organizaciji. S pojavom umetne inteligence se je postopek kadrovanja bistveno spremenil, zlasti v segmentih zaposlovanja in selekcije. Pri kadrovskem postopku lahko sodelujoči zaposleni nehote storijo krivico zaradi vnaprej oblikovanih predsodkov in stereotipov, kar lahko privede do zavrnitve zelo dobrega kandidata zaradi (ne)zavedne pristranskosti.
V okviru raziskave smo analizirali postopek kadrovanja v izbrani organizaciji X. Kljub ročnemu vodenju postopka kadrovski sodelavci dosledno in skrbno pregledujejo ter izbirajo kandidate, pri čemer posebno pozornost namenjajo preprečevanju (nezavedne) pristranskosti. Ugotovili smo, da čeprav se postopek vodi vestno in pravično, obstajajo možnosti za izboljšave. S tem namenom smo razvili prenovljen celovit model kadrovanja, ki v zaposlovanje in selekcijski postopek vključuje napredna orodja umetne inteligence. Ta orodja omogočajo učinkovitejše pregledovanje in izločanje neustreznih kandidatov, kar bo organizaciji prihranilo znatno količino časa. Poleg tega smo s pomočjo orodij umetne inteligence oblikovali normirane teste, ki jih bo organizacija uporabljala pri zaposlovanju za specifična delovna mesta. Umetna inteligenca bo prav tako podpirala proces uvajanja novozaposlenih, saj bo omogočala natančno spremljanje in merjenje njihove uspešnosti ter napredka. Ta pristop zagotavlja bolj objektivno ocenjevanje kandidatov, zmanjšuje vpliv nezavednih predsodkov in stereotipov ter posledično povečuje pravičnost in učinkovitost celotnega kadrovskega procesa.
Keywords: management človeških virov, kadrovanje, predsodki, stereotipi
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 89
Full text (1014,17 KB) |
10. Razlike med moškimi in ženskimi ter njihov vpliv na aktivnosti managementa človeških virov v organizaciji svz hrastovecTina Brunčič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali vlogo bioloških in družbeno-socialnih razlik v managementu človeških virov, s poudarkom na vplivu teh razlik na delovne vloge moških in žensk. Biološke razlike, kot so hormonski vplivi in fizične lastnosti, pogosto oblikujejo zaznave o primernosti določenih delovnih mest, čeprav sodobne raziskave kažejo, da so ženske enako sposobne opravljati tudi fizično zahtevna dela ob ustreznem usposabljanju. Kljub temu družbeno-socialne razlike, izhajajoče iz zgodovinskih in kulturnih praks, še vedno vplivajo na porazdelitev moči in virov, kar vodi v vztrajanje neenakosti, predvsem v dostopu do visokih položajev in pravične plače. Stereotipi služijo kot kognitivne bližnjice, ki vplivajo na pričakovanja in vedenje do posameznikov, a hkrati upravičujejo družbene hierarhije in neenakosti, kar vodi do diskriminacije. Diskriminacija žensk se kaže v nižjih plačah, omejenih kariernih priložnostih in poklicni segregaciji, kar poudarja nujnost politik in praks za spodbujanje spolne enakosti. V anketi, izvedeni v SVZ Hrastovec, kjer skrbijo za 640 stanovalcev, je 64 % anketirancev zaznalo razlike v vodstvenih stilih med moškimi in ženskimi, kar kaže na pomembnost naslavljanja teh razlik za izboljšanje organizacijske kulture.
Keywords: Management človeških virov, diskriminacija, stereotipi, predsodki.
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 41
Full text (2,41 MB) |
