| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI
Aleš Gaber, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija se nahaja pred novo nujno pokojninsko reformo, saj obstoječi pokojninski sistem, ki smo ga opisali, ne bo zmožen zagotavljati dovolj visokih pokojnin. S spremembami in iskanjem rešitev se soočajo tudi ostale države Evropske unije, saj je bila večina dosedanjih pokojninskih sistemov zastavljenih tako, da niso upoštevali morebitnih neugodnih pojavov, kot so demografske spremembe, velika brezposelnost, gospodarske krize itd. Sistem je bil postavljen v času normalne »starostne piramide« - torej v času, ko je bilo razmerje med zaposlenimi in upokojenci veliko bolj ugodno. Vsi ti pokojninski sistemi v večini temeljijo na dokladnem načinu financiranja, ki pa sedaj zelo bremeni trenutno aktivno prebivalstvo, saj jim zelo znižuje neto plačo v zameno za negotovo pokojnino v prihodnosti. Vedno bolj se uvaja naložbeni način financiranja, katerega nam običajno omogočajo v sklopu drugega in tretjega stebra (izjema je pokojninski sistem na Švedskem, kjer je to delno krito že v prvem stebru). Poleg pokojninskega sistema v Sloveniji smo predstavili še pokojninska sistema v Veliki Britaniji in na Švedskem. V obeh državah deluje tristebrni pokojninski sistem in ima to posebnost, da prejemajo vsi upokojenci osnovno oziroma minimalno pokojnino. Bližajoča pokojninska reforma v Sloveniji bi naj med drugimi spremembami vsebovala tudi uvedbo univerzalne pokojnine, ki bi jo prejemali vsi ne glede na vplačane prispevke. V prihodnje bo potrebno dati velik poudarek na dodatna pokojninska zavarovanja, če bomo želeli privarčevati dovolj za jesen svojega življenja in če bomo želeli ohraniti vsaj približno enak standard, kot smo ga imeli pred upokojitvijo.
Ključne besede: pokojnina, pokojninski sistem, Švedska pokojnina, pokojninski stebri.
Objavljeno: 04.03.2011; Ogledov: 1488; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (764,64 KB)

4.
POSTOPEK NAČRTOVANJA ZVOČNIŠKEGA SISTEMA IN ELEKTROAKUSTIČNE MERITVE ZVOČNIKOV
Aljaž Kostanjevec, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo opisali in predstavili postopek načrtovanja zvočniškega sistema in izvedli elektroakustične meritve zvočnikov s pomočjo sodobnih programskih orodij. Postopek načrtovanja je razdeljen na več korakov, kateri si sledijo po vrstnem redu. Prvi korak so meritve parametrov TS (Thiele & Small) izbranega zvočnika s programskim orodjem LIMP in primerjava s podanimi rezultati proizvajalca zvočnika. Drugi korak je načrtovanje optimalne zvočne omarice s programom WinISD. V tretjem koraku smo določili mere in obliko za izdelavo zvočnih omaric ter jih izdelali. Zadnji korak je merjenje smerne karakteristike s programom ARTA. Na koncu podamo ugotovitve, predstavitve in komentiramo pridobljene rezultate. Diplomsko delo je napisano kot priročnik, saj lahko postopek meritev kadar koli ponovimo ali si pomagamo pri načrtovanju svojega lastnega zvočniškega sistema.
Ključne besede: Načrtovanje zvočniškega sistema, merjenje parametrov zvočnika, elektroakustične meritve zvočnikov, načrtovanje zvočne omarice, merjenje polarne karakteristike, zvočni stebri, LIMP, ARTA, WinISD.
Objavljeno: 18.09.2013; Ogledov: 1442; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (17,72 MB)

5.
VETRNE TURBINE NA STEBRIH ŽIČNICE
Lovro Bačun, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava postavitev male vetrne elektrarne na steber žičnice in analizo vetrovnih razmer za področji Krvavca in Rogle. Na osnovi analize vetrovnih razmer je v diplomskem delu izbrana vetrna turbina. Zanjo je predstavljen pas v katerem obratuje. Izračunana je predvidena proizvodnja električne energije, predstavljen pa je tudi denarni tok v življenjski dobi vetrne elektrarne. Slednji omogoča ovrednotenje ekonomske opravičljivosti investicije.
Ključne besede: vetrna elektrarna, analiza vetrovnih razmer, stebri žičnice
Objavljeno: 05.05.2014; Ogledov: 955; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

6.
PRIMERJAVA PODJETNIŠKIH EKOSISTEMOV PO SVETU IN V SLOVENIJI
Robert Farazin, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetniki so ključni dejavniki gospodarskega in družbenega napredka. S svojimi hitro rastočimi podjetji so pogosto pomemben vir inovacij, rasti produktivnosti in zaposlovanja (mala in srednja podjetja zajemajo velik delež vseh delovnih mest v razvijajočih se gospodarstvih). Leta 2014 je Svetovni gospodarski forum izdal študijo Entrepreneurial Ecosystems Around the Globe and Early-Stage Company Growth Dynamics, ki dokazuje, da je rast dinamičnih podjetij odvisna od poslovnega okolja za katerega so značilni stebri podjetniškega ekosistema, ki podpirajo zagon in rast podjetij. Podjetniški ekosistemi po svetu se med seboj močno razlikujejo po širini in globini, kljub temu pa je mogoče izpostaviti določene osnovne stebre na katerih temeljijo. Za lažjo primerjavo razpoložljivosti stebrov podjetniškega ekosistema po svetu, so se avtorji v omenjeni študiji odločili, da bodo v vseh svetovnih regijah podjetniške ekosisteme označili z enakimi osmimi stebri, ki podpirajo zagon in rast mladih podjetij, ter tako lažje primerjali razpoložljivost le-teh. V diplomski nalogi smo zato predstavili vseh osem stebrov podjetniškega ekosistema ter izvedli primerjalno analizo med kakovostjo podjetniškega ekosistema po svetu in v Sloveniji. Pri tem smo izvedli anketo med slovenskimi dinamičnimi podjetniki ter rezultate primerjali z rezultati podobne raziskave, ki jo je leta 2014 naredil Svetovni gospodarski forum. Ključne ugotovitve raziskave so bile, da slovenski dinamični podjetniki nižje vrednotijo razpoložljivost posameznih stebrov podjetniškega ekosistema kot njihovi kolegi v Evropi, ZDA in Avstraliji ali na Novi Zelandiji, a višje kot dinamični podjetniki v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki.
Ključne besede: Podjetniški ekosistem, stebri podjetniskega ekosistema, elementi podjetniskega ekosistema, podjetnik, dinamična podjetja
Objavljeno: 23.03.2017; Ogledov: 539; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, magistrsko delo

Opis: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 627; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1020,65 KB)

8.
Poligonalni stebri nadzemnih električnih vodov
Igor Bratić, 2017, diplomsko delo

Opis: Umeščanje visokonapetostnih prenosnih daljnovodov v prostor in gradnja le teh je proces, ki je neizbežen za razvoj gospodarstva. Vendar pa je načrtovanje in gradnja vse bolj zahtevna naloga. Vpliv daljnovodov na okolje in družbeno skupnost je zelo velik, ob vsakem novem projektu se ustvarijo civilne iniciative, ki nasprotujejo gradnji. Največji vpliv na okolje imajo daljnovodi zaradi svoje oblike in velikosti. Zato, da bi se proces gradnje novih daljnovodov pospešil, je prišlo do razvoja novih tehničnih rešitev. Kompaktiranje daljnovodov je tehnična rešitev, s katero zmanjšamo dimenzije stebrov in medfaznih razdalj. Drugi, manj drastičen pristop, je le zamenjava tradicionalne jeklene predalčne konstrukcije stebrov z mnogokotnim jeklenimi stebri - poligonalnimi stebri. V diplomskem delu je opisana slednja rešitev z opisom prednosti in slabosti gradnje daljnovodov s poligonalnimi stebri. Opisana je tudi primerjava montažnih časov in stroškov za določen primer, izkušnje z gradnjo in možnosti vključitve poligonalnih stebrov v projekte.
Ključne besede: Kompaktni daljnovodi, visokonapetostni daljnovodi, prenosno omrežje, stebri, poligonalni stebri, jeklena predalčna konstrukcija.
Objavljeno: 22.02.2017; Ogledov: 796; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici