| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Osebni stečaj in njegov vpliv na zadolževanje po končanem postopku v Sloveniji, ZDA in Nemčiji
Vanessa Šlajmer, 2018, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se je začel postopek osebnega stečaja razvijati in je število postopkov začelo naraščati, saj je tudi zadolževanje prebivalstva postalo vedno večje. Večina držav je osebni stečaj že uvedla v stečajno zakonodajo ločeno od postopka stečaja podjetja. Osebni stečaj predstavlja zadnjo rešitev pred finančnimi težavami, iz katerih posameznik več nima drugega izhoda. V postopku se lahko predlaga tudi postopek odpusta obveznosti. Prvotni namen je odplačilo upnikom iz premoženja dolžnika, temu pa sledi finančna sanacija prezadolženega posameznika. Opredelili bomo vlogo stečajnega upravitelja v postopku ter institut osebnega stečaja v ZDA in Nemčiji, ki ga bomo tudi primerjali s pravili postopka kakršnega poznamo v Sloveniji. Tudi po končanem postopku osebni stečaj prinaša določene posledice, ki lahko vplivajo na življenje posameznika, na kar se osredotoča le majhen delež literature in člankov, saj se vsi bolj posvečajo poslovanju pred in med samim postopkom. Zato bomo opredelili zadolževanje po končanem postopku ter morebiten vpliv na posameznika v primeru zaposlitve, najemanja posojil in podjetniškega poslovanja. Ugotovili smo, da prezadolženost narašča in z njo tudi možnost za osebni stečaj kateri se v veliki meri zaključuje brez razdelitve premoženja. Nato vpliva tudi prav tako že precej razširjen stečajni kriminal, ki omogoča sodelujočim osebkom protipravno pridobitev premoženja. Po končanem postopku se oseba lahko ponovno zadolži, na kar vpliva potrošnja gospodinjstev, razlog vložitve predloga v osebni stečaj, delovni napor ter možnosti zaposlitve.
Ključne besede: Osebni stečaj, stečajni upravitelj, stečajna masa, zadolževanje, stečajni kriminal, dolžnik, upnik
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 583; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
ODGOVORNOST ZA NEPRAVOČASNI STEČAJ GOSPODARSKE DRUŽBE KOT POSLEDICA PONAREDITVE PODATKOV LETNEGA POROČILA Z VIDIKA ZAHTEV PRAVA EU
Katarina Moravec, 2016, magistrsko delo

Opis: Insolventnost gospodarske družbe je stanje, za katerega pravo zahteva sprejem ustreznih ukrepov, kot so finančna reorganizacija, prisilna poravnava ali stečaj. Organi vodenja in nadzora so dolžni stanje insolventnosti zaznati dovolj zgodaj, nato pa brez nepotrebnega odlašanja nadaljevati z ukrepi, s katerimi zagotovijo stabilno finančno poslovanje gospodarske družbe. Namen hitrega delovanja je v varstvu interesov upnikov, saj lahko prav ti zaradi zavlačevanja sprejema prepotrebnih ukrepov izgubijo največ. Stanje insolventnosti gospodarske družbe, kot ga določa 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) se zazna najkasneje ob sestavi letnega poročila, kot enega najpomembnejših korporacijskopravnih aktov vsake gospodarske družbe in podjetnika. Na podlagi tega se lahko ugotovi zadolženost (prezadolženost) gospodarske družbe, strukturo dolgov, zavarovanja, kot tudi realno vrednost premoženja gospodarske družbe. Generalna klavzula v prvem odstavku 61. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) zahteva, da je letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno ter da izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti gospodarske družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Če so podatki v letnem poročilu ponarejeni tako, da izkazujejo boljše premoženjsko stanje od dejanskega, se stanje insolventnosti ne zazna. Posledično to pomeni, da do pravočasnega sprejema ustreznih ukrepov, kot jih za primer insolventnosti gospodarske družbe določa ZFPPIPP ne pride, kar prinese odgovornost članov organov vodenja in nadzora. Zavlačevanje s predlaganjem stečaja je predvsem v interesu lastnikov gospodarske družbe, ki z odlaganjem pridobijo možnost, da iz gospodarske družbe umaknejo lastna sredstva in ustanovijo novo gospodarsko družbo, s čimer oškodujejo predvsem svoje upnike.
Ključne besede: finančno poslovanje gospodarske družbe, business judgement rule, letno poročilo, harmonizacija bilančnega prava, ponarejanje podatkov letnega poročila, insolventnost, nepravočasni stečaj, odgovornost članov organov vodenja in nadzora, stečajni upravitelj, revizor.
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 1143; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (642,46 KB)

3.
Vloga in odgovornost stečajnega upravitelja
Tamara Markovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Dobro izoblikovana podjetja, ki imajo vizijo in politiko podjetja, so po navadi uspešna in dobro stoječa podjetja. Za uspešno delovanje podjetja ni več pomembna samo dobra poslovna ideja, temveč tudi dobra organizacija in vodstvo, ki se bori za postavljeno vizijo in politiko podjetja. Cilj vsakega delujočega podjetja je obstoj in nadaljnji razvoj, zato morajo biti podjetja sposobna hitrega odziva na spremembe v okolju in se prilagoditi novim razmeram. V današnjem času, v katerem vladajo katastrofalne razmere zaradi gospodarske krize, pa nekaterim podjetjem tudi kljub dobri viziji in politiki podjetja ter prilagodljivosti okolju na njegove spremembe ni uspelo obdržati podjetja na trgu. Podjetje je lahko prenehalo s poslovanjem in obratovanjem na več načinov: bodisi je izbralo stečaj, likvidacijo ali prisilno poravnavo. Vzroki za stečaj, likvidacijo ali prisilno poravnavo so dolgotrajni in lahko rečemo, da nikoli ne nastanejo čez noč. Vzroki, ki lahko podjetje pripeljejo v stečaj: – razvitost države in njenega trga; – gospodarsko – politični položaj; – kultura gospodarskega poslovanja; – komunikacija; – vodenje podjetja.
Ključne besede: stečaj, stečajni upravitelj, naloge upravitelja, pooblastila stečajnega upravitelja, odgovornost in vloga stečajnega upravitelja
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1266; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (589,45 KB)

4.
POMEN PREIZKUSNE DOBE V POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA
Špela Andromako, 2016, diplomsko delo

Opis: V slovensko zakonodajo je bil postopek osebnega stečaja uveden, glede na ureditve ostalih držav, pozno, in sicer šele v novejši potrošniški družbi. Od implementacije v zakonodajo leta 2008 je prišlo na področju osebnih stečajev do kar nekaj sprememb. Najpomembnejša je leta 2014 sprejeta novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP-F, ko se je ukinil pogoj plačila predujma za stroške stečajnega postopka. Po sprejetju ukinitve plačila predujma kot pogoja za začetek stečajnega postopka je število osebnih stečajev neverjetno narastlo. V poplavi stečajev se je pojavila pomanjkljivost v ureditvi samega postopka osebnega stečaja. Pomanjkljivost se kaže tekom preizkusne dobe, natančneje v obdobju, ko bi moral stečajni dolžnik spremeniti svoje potrošniške navade, ki so ga vodile v insolventnost, saj mu zakon tekom preizkusnega obdobja ne določa posebnih aktivnosti v zvezi s svetovanjem in izobraževanjem, ki bi ga v prihodnje morda odvrnile od slabih potrošniških odločitev. Naloga stečajnega upravitelja je, da pazi na formalnosti pri izvajanju stečajnega postopka, ne določa pa aktivnosti v smislu preventive. V diplomskem delu je predstavljen postopek odpusta obveznosti in ureditve preizkusne dobe v slovenskem, nemškem in hrvaškem pravnem redu.
Ključne besede: preizkusna doba, osebni stečaj, stečajni dolžnik, odpust dolgov, stečajni upravitelj
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 987; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (646,34 KB)

5.
Novosti zakonodaje osebnega stečaja
Darko Tadić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučili zakonodajo osebnega stečaja v Sloveniji ter ugotovili možnosti zlorabe tega instituta. Zakonodajalec je konec leta 2007 razglasil Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, 2007), ki je kot prvi omogočal uporabo osebnega stečaja za dolžnika – fizično osebo, do avgusta 2016 pa je bil večkrat noveliran. Največjo spremembo je omenjeni zakon doživel leta 2013, saj je dolžniku omogočil začetek osebnega stečaja brez plačila predujma in visokih stroškov. Na podlagi analize statističnih podatkov smo ugotovili, da se je posledično uporaba instituta osebnega stečaja v letu 2014 povečala za več kot 200 % v primerjavi z letom 2013. Zakonodajalec je ukinil plačilo sodne takse za začetek osebnega stečaja, kar je sprožilo tudi mnogo špekulacij in zlorab instituta med dolžniki, ki so oddali vlogo za osebni stečaj. To je opazil tudi zakonodajalec, ki je aprila 2016 objavil novelo zakona ZFPPIPP-G z namenom preprečiti zlorabo instituta osebnega stečaja ter nepoštenim dolžnikom onemogočiti odpust obveznosti dolga.
Ključne besede: osebni stečaj, stečajna masa, stečajni upravitelj, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1058; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (624,02 KB)

6.
Program zvestobe za majhna in mikro podjetja
Vladimir Tkalec, 2016, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu smo prikazali moderne trende na področju programov zvestobe. Postavili smo cilj, da si vse, kar si lahko privoščijo veliki trgovci, lahko privoščijo tudi manjše organizacije in na primeru iz prakse to poskusili tudi dokazati. Pri tem smo pokazali, kako pomemben je inovativen pristop pri upravljanju shem zvestobe. V uvodnem delu smo predstavili problemsko stanje, postavili glavne in sekundarne cilje ter opisali metodologijo dela. V teoretičnem delu smo pregledali karakteristike programov zvestobe. Zaradi razvoja tehnologije in širše uporabnosti smo posebno pozornost namenili tehnologiji pametnih kartic, ki so nepogrešljiv člen sodobnih programov zvestobe. Z analizo trenutnega stanja in podano kritično analizo obstoječih procesov smo nadaljevali v smeri izgradnje programa zvestobe za obravnavano podjetje. Ustanovili smo projektno skupino, v kateri smo se dogovorili, da bomo razvili novo različico programske rešitve mojCENT, ki bo temeljila na sodobnih rešitvah, ki jih uporabljajo velika podjetja. Predstavili smo arhitekturo programske opreme, ključne module za delovanje sistema in upravljanje kampanj. Osrednji del naloge smo končali s prenovo procesov, predstavitvijo kartice zvestobe in SWOT analizo. Nalogo smo zaključili z oceno učinkov prenovljenega procesa ter z opisom možnosti nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: program zvestobe, pametna kartica, upravitelj kampanj, sistem za upravljanje odnosov s strankami, plačevanje
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1048; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

7.
ZLORABA POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKEGA PRAVA
Mojca Turinek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika gospodarskega prava« tako po pojmovni kot vsebinski plati opredeljuje posamezne oblike ravnanj storilcev tega kaznivega dejanja, ki je inkriminirano v 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), s posebnim poudarkom na tistih ločnicah in segmentih, ki ob upoštevanju temeljnega ustavnega načela svobodne gospodarske pobude pomenijo prehode iz povsem legalnega in legitimnega načina gospodarskega poslovanja, do dejanj, ki pomenijo zlorabo položaja, zaupanja, ki je na podlagi splošnih ali posebnih pooblastil dano osebam znotraj gospodarskih in z njimi izenačenih subjektov, prekoračitev pravic v razmerju do tretjih oseb ali opustitev dolžnosti, h katerim so posamezniki zavezani na podlagi samega zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja. Skozi predstavitev lastnih praktičnih primerov, dilem sodne prakse, teoretičnih izhodišč in primerjalno pravne dogmatike avtorica v delu izpostavlja pomen pravočasne prepoznave elementov protipravnosti v posameznih poslovnih dogodkih in njihovih posledicah ter pravilne in zakonite uporabe gospodarskih institutov, osvetljenih z vidika posebnosti institutov splošnega dela kazenskega zakonika v smeri pravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Odgovarja na vprašanja o upravičenosti kritike teorije o nedoločenosti obravnavanega kaznivega dejanja, njegove potrebnosti v kazenskem zakoniku ter z vidika opredeljenosti opisa dejanja kot tihe blanketne norme opozarja na temeljno načelo enotnosti pravnega reda. Ob označitvi dejanja kot posebnega delikta so pojasnjene ločnice med (so)storilstvom in udeležbo s poudarkom na institutih nepravega opustitvenega dejanja, opustitvene pomoči, poskusa pri sostorilstvu, posebnosti posrednega storilstva ter dejanskega in kolegijskega organa v povezavi s pravnimi učinki privolitve in njene zakonitosti. Opredeljuje se do pravne kontinuitete trenutno veljavnega opisa dejanja v primerjavi z njegovimi predhodniki ter ob opustitvi klavzule o subsidiarnosti postavlja razmejitve do kaznivega dejanja poneverbe, stečajnih in korupcijskih kaznivih dejanj ter pranja denarja, pri tem pa opozarja na uporabo interesne formule in pomen načela dvojne kaznivosti. Delo razrešuje tudi dileme v zvezi z neuravnoteženostjo med ravnanjem in posledico temeljne oblike kaznivega dejanja ter ob poudarjenih elementih premoženjskega delikta opozarja na odvečnost inkriminacije njegove privilegirane oblike, motivirane s pridobitvijo nepremoženjske koristi. Za postavitev mej področja kriminalnosti pri podjetniških odločitvah, ugotavljanje koristoljubnega ali oškodovalnega namena storilca ter obstoja katere od zatrjevanih oblik zmot ponuja razlago pravila razumne poslovne presoje, podaja kriterije za opredelitev gospodarske dejavnosti v okviru negospodarskih subjektov ter (ne)dopustnosti razpolaganj s premoženjem v vodilnih pravnoorganizacijskih oblikah družb ter ob podani civilistični razlagi pojma pojasnjuje razlike med fiktivnimi posli v korporacijskem in kazenskopravnem smislu. Prikazane so tudi posebnosti upravljanja in možnosti uresničitve zakonskih znakov obravnavanega dejanja v času ustanavljanja družbe, njene finančne krize in prenehanja ter v okviru koncernskih razmerij.
Ključne besede: zloraba položaja ali zaupanja, delictum proprium, sostorilstvo, udeležba, posredni storilec, dejanski organi, namerni delikt, blanketna napotitev, načelo enotnosti pravnega reda, gospodarska dejavnost, gospodarski subjekti, preddružba, razpolaganje s premoženjem gospodarske družbe, fiktivni posli, finančna pomoč, pravilo razumne poslovne presoje, tvegani posli, zloraba v času prenehanja družbe, stečajni upravitelj, stek (čistih) gospodarskih kaznivih dejanj.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1909; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

8.
DELO STEČAJNIH UPRAVITELJEV TER POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV VREDNOSTI V LUČI ZAKONODAJE ZFPPIPP
Ana Dvoršak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo predstavljeno delo stečajnih upraviteljev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, predvsem v postopkih zaradi insolventnosti. Ko je govora o stečajnih upraviteljih, je njihova vloga, kljub temu, da je izjemno zahtevna in obsežna, zelo jasno opredeljena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Naloga stečajnega upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti je ključnega pomena za uspešno izpeljan postopek. Zgodba pri pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti je nekoliko drugačna, saj sta matična zakona, ki urejata to področje, dva, in sicer Zakon o sodiščih in Zakon o revidiranju. Tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti odigrajo pomembno vlogo v postopkih zaradi insolventnosti, saj posedujejo strokovno znanje, ki je ključnega pomena za uspešno izvedene postopke. V prvem delu magistrskega dela se bomo najprej dotaknili razlage nekaj osnovnih pojmov za lažje razumevanje nadaljnje materije, ki je predmet obravnave. Podrobneje bosta predstavljena delo in vloga stečajnih upraviteljev, ločeno v postopku prisilne poravnave in stečajnem postopku. Prav tako bo govora o nadzoru nad ustreznim opravljanjem dela stečajnih upraviteljev. V drugem delu bo več govora o pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti. Na tem mestu slovenska zakonodaja ni tako enotna kot pri stečajnih upraviteljih, saj poznamo dve vrsti ocenjevalcev vrednosti, kar bo v nadaljevanju predstavljeno posebej. Tudi v zvezi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti bo govora o njihovem delu in vlogi v postopku prisile poravnave ter stečajnem postopku.
Ključne besede: stečajni upravitelj, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, sodni cenilec, stečajni postopek, prisilna poravnava, postopki zaradi insolventnosti, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o sodiščih, Zakon o revidiranju
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1892; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

9.
PRIMERJAVA OSEBNEGA STEČAJA IN STEČAJA PRAVNE OSEBE
Sara Kerstein, 2016, diplomsko delo

Opis: Stečajni postopek oziroma stečaj je prenehanje prezadolženega oziroma plačilno nesposobnega dolžnika, ki je namenjen hkratnemu in sorazmernemu poplačilu upnikov. Diplomska naloga se osredotoča na osebni stečaj in stečaj nad pravno osebo. Naloga obravnava kvalitativne razlike med obema stečajema v povezavi s fazami stečajnega postopka, stečajno maso, stroški, pravicami in trajanjem. V nadaljevanju se osredotoča na kvantitativen vidik obeh stečajev, pri čemer izpostavlja statistične podatke med leti 2009 in 2015. Oba vidika sta prav tako predstavljena za primer Hrvaške in primerjana s Slovenijo. Glavne razlike med obema stečajema se kažejo v odpustu obveznosti, prenehanju subjektov in zakonski omejitvi trajanja stečaja. Generalno gledano se število obeh stečajev povečuje, s to razliko, da trend osebnega stečaja narašča eksponentno, medtem ko trend stečaja nad pravno osebo, linearno. Primerjava Slovenije s Hrvaško pokaže, da je v splošnem trajanje obeh stečajev na Hrvaškem krajše, kot posledica proceduralnih razlik. Pomembnejše razlike se kažejo v začetni fazi postopka stečaja, njegovih organih in preizkusnem obdobju pri osebnem stečaju.
Ključne besede: osebni stečaj, stečaj nad pravno osebo, stečajni upravitelj, insolvenčno pravo, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 1314; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (815,26 KB)

10.
ANALIZA REALIZACIJE PLAČIL V PRAVNOMOČNO ZAKLJUČENIH POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI V PRIMERJAVI Z NAČRTOVANIMI V NAČRTIH FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA
Tadej Fajfar, 2016, diplomsko delo

Opis: V praksi se žal vse prepogosto kaže, da slovenska insolvenčna zakonodaja družbi dolžnici omogoča, da več mesecev ali celo let prikriva insolventnost družbe in s tem lastnikom in upravi družbe omogoča, da jo ves ta čas neovirano izčrpavajo. Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je tako žal postal instrument, ki ga uprava družbe dolžnice največkrat izkoristi šele v trenutku, ko se upniki odločijo zapadle terjatve izterjati v sodnih postopkih (z izvršbo) ali celo vložijo predlog za začetek stečaja, saj s tem doseže sprostitev blokiranih transakcijskih računov in hkrati zadrži obravnavo vseh predlogov za začetek stečaja. V nalogi smo obravnavali portfelj 11 konkretnih podjetij, zoper katera je bil uveden postopek prisilne poravnave in po postopku prisilne poravnave tudi stečajni postopek (22 konkretnih postopkov zaradi insolventnosti). Glavna področja obravnave so bila primerjava višine poplačila, ki je bila predvidena v postopku prisilne poravnave, z višino poplačila, ki je bila realizirana v postopku stečaja, primerjava vzrokov za neuspeh prisilne poravnave in »angažiranost« udeležencev postopka - predvsem upravitelja.
Ključne besede: Insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, načrt finančnega prestrukturiranja, izčrpavanje, upravitelj, ocenjevalec vrednosti, procesno dejanje.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 880; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici