SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 146
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo starostnika v institucionalnem varstvu
Elvira Šišić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili starostnika in njegovo bivanje v institucionalnem varstvu. Opisani so dejavniki, ki plivajo na zadovoljstvo in kakovostno starost. Poseben del je namenjen vlogi članov negovalnega tima in posebnosti komunikacije s starostnikom.V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v Domu Danice Vogrinec, enota Tabor v letu 2009 med starostniki. Podatke smo zbirali s pomočju anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 23 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 starostnikov. Želeli smo ugotoviti, stopnjo zadovoljstva starostnikov z oskrbo v institucionalnem varstvu. Bistvene ugotovitve so pokazale, da je večina starostnikov zadovoljnih s komunikacijo, obravnavo in odnosom članov negovalnega tima. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je večina starostnikov zadovoljna s prehrano in postrežbo v institucionalnem varstvu. Ugotovili smo tudi, da so starostniki, ki so nameščeni na stanovanjskem delu bolj zadovoljni s prostorsko ureditvijo in namestitvijo v sobah od starostnikov, ki so nameščeni na negovalnem delu.
Ključne besede: starostnik, institucionalno varstvo, zadovoljstvo, negovalni tim
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 4393; Prenosov: 1615
.pdf Celotno besedilo (617,08 KB)

2.
Način življenja starostnika z obstipacijo
Mihaela Poličnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili način življenja starostnikov z obstipacijo v institucionalnem varstvu. V prvem delu smo predstavili starost in prehrano, ki ima pomembno vlogo pri prebavi. Opisali smo posebnosti prehranjevanja in pitja pri starostniku. Poudarek diplomskega dela je bil namenjen obstipaciji pri starostniku in odvajalnim sredstvom. Opisali smo domsko varstvo in organiziranost zdravstvene nege v Centru starejših Gornji Grad. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi kronično obstipiranega starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je obstipacija pogost problem pri starostnikih in ugotoviti najpogostejše vzroke zaprtja. Ugotoviti smo želeli, ali starostnike motivirajo za aktivnosti gibanja, ki jih ponujajo v zavodu. Raziskavo smo izvedli v februarju 2009 v Centru starejših Gornji Grad. V raziskavo je bilo vključenih 40 stanovalcev. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Rezultati so pokazali, da je obstipacija pogost problem pri starostnikih. Ugotovili smo, da uživajo naravna odvajalna sredstva za lajšanje težav z odvajanjem. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da stanovalci, ki imajo težave z odvajanjem popijejo premalo tekočine. Ugotovljeno je bilo, da je medicinska sestra tista, ki spodbuja stanovalce k aktivnostim v domu.
Ključne besede: starostnik, način življenja, obstipacija, odvajalna sredstva, medicinska sestra, institucionalno varstvo
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 4745; Prenosov: 784
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
4.
Sporazumevanje v starosti in med boleznijo
Marjetka Kodermac, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira pomen komunikacije in sporazumevanja s starostniki v času zdravja in bolezni. V diplomski nalogi je opredeljena komunikacija, staranje in spremembe v starosti, predstavljene so bolezni in sindromi starostnika, ki vplivajo na komunikacijo, sporazumevanje z naglušnim, slabovidnim/slepim ter kognitivno motenim starostnikom, predstavljena je tudi vloga medicinske sestre v komunikaciji s starostnikom v zdravstveni negi starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom s starostnikom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, ugotoviti najpogostejše ovire za uspešno sporazumevanje in ugotoviti ali se upošteva starostnikovo dostojanstvo. Ugotoviti smo želeli tudi strokovno znanje medicinskih sester, ali vedo dovolj o komunikaciji in katero obliko komunikacije uporabljajo. Raziskava zajema 30 naključno izbranih anketirancev v domu upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru. Grafično prikazani rezultati so pokazali, da je vzrok težav med pogovorom predvsem iz strani starostnikov, saj ne slišijo dobro in zaradi pešanja kognitivnih funkcij starostniki zdravstvenih delavcev ne razumejo, prav tako se težave pojavljajo tudi pri nepoznavanju starostnikovih navad. Iz raziskave je razvidno, da okoliščine kot so pomanjkanje časa in kadra, ustreznost prostora in okolja, ter nepravilen sistem dela ovirajo uspešen pogovor s stanovalci. Razvidno je, da je večina anketirancev za najpogostejšo oviro v sporazumevanju označilo pomanjkanje časa za odkrit pogovor, negotovost in strah pacienta ter nezaupanje pacienta, organizacijske pomanjkljivosti, pomanjkljivo znanje in izkušnje zdravstvenega osebja. Raziskava nam je tudi pokazala, da so anketiranci na svojem delovnem mestu opazili nekaj situacij kršenja starostnikovega dostojanstva kot npr. ignoriranje, neposlušnost, neenakost, uporaba pomanjševalnic ter predolgo razgaljen starostnik med nego. Večina anketiranih se je udeležilo strokovnega izobraževanja o komunikaciji in meni, da so v času izobraževanja pridobili dovolj znanja o pomenu komunikacije ter da imajo dovolj strokovnega znanja za delo s starostnikom. V raziskavi je tudi razvidno, da anketiranci največkrat uporabljajo tako verbalno kot neverbalno komunikacijo. Pri neverbalni komunikaciji se največ poslužujejo nasmeha, pogleda, stisku roke, mimiki obraza, uporabo terapevtskega dotika, najmanj pa se poslužujejo božanja.
Ključne besede: komunikacija, sporazumevanje, starostnik, medicinska sestra, samopodoba, zdravstvena nega
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 3897; Prenosov: 949
.pdf Celotno besedilo (590,46 KB)

5.
Kakovost življenja starostnika po operaciji kolka
Janez Hercan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili starostnika in njegovo kakovost življenja po operaciji kolka. V prvem, teoretičnem delu so opisani dejavniki tveganja za zlom kolka, diagnostika in zdravljenje, preprečevanje padcev ter rehabilitaciji po zlomu. Posebej pa smo se osredotočili na kakovost življenja starostnika po operaciji kolka. Bolniku je po operaciji v veliko pomoč podpora družine in drugih. Namen diplomskega dela je bil raziskati kakovost življenja starostnika po operaciji kolka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 19 vprašanje odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 10 starostnikov. Raziskavo smo želeli ugotoviti kako lahko medicinska sestra vpliva na kakovost življenja starostnika po operaciji kolka, kako so starostniki pripravljeni na odpust iz bolnišnice ter kakšno vlogo ima pri zagotavljanju kakovosti življenja starostnika njegova družina. Bistvene ugotovitve so pokazale, da imajo pri kakovosti življenja starostnika po operaciji kolka medicinska sestra in njegovi svojci pomembno vlogo. Prav tako smo tudi ugotovili, da se kakovost življenja pacienta po operaciji bistveno zmanjša.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zlom kolka, medicinska sestra, zdravstvena nega, svojci
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 5512; Prenosov: 1174
.pdf Celotno besedilo (469,18 KB)

6.
Mobilnost in kakovost obravnave pacienta po možganski kapi v domu starejših
Marcela Zabret, 2009, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena vzgoja in svetovanje starostniku o gibanju je pomembna naloga medicinske sestre v domskem varstvu. V diplomskem delu smo predstavili mobilnost pacientov po možganski kapi v domu starejših. Opisana je zdrava starost, aktivno staranje, obdobja preventive staranja, koristnost gibanja in primerna telesna dejavnost v starosti. Opisani so dejavniki tveganja starostnikov za samostojno gibanje, izpostavljena je možganska kap, njene posledice, zapleti in kakovost življenja po njej. Predstavljena je vloga medicinske sestre v obravnavi mobilnosti pacienta v procesu zdravstvene nege in vloga medicinske sestre po možganski kapi v procesu zdravstvene nege.
Ključne besede: starostnik, možganska kap, mobilnost, kakovost obravnave, institucionalno varstvo
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 3307; Prenosov: 864 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (665,13 KB)

7.
Zdravstvena nega starostnika po operaciji kolka med rehabilitacijo v Termah Zreče
Darja Vodovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Prebivalstvo po vsem svetu se stara, število starostnikov se veča. Sorazmerno se zvišuje tudi odstotek padcev in posledičnih zlomov kolka, ki so za starostnika pogosto lahko usodni. Poznavanje notranjih, predvsem pa zunanjih dejavnikov tveganja za zlom kolka je bistvenega pomena, saj jih pogosto lahko odstranimo. Rehabilitacija starostnika po poškodbi je zahtevna in pogosto ne doseže zastavljenih ciljev. Vloga medicinske sestre v obravnavi starostnika v fazi rehabilitacije s fiziatrom in fizioterapevti v ospredju pogosto ostaja nevidna, čeprav je starostniku neprestano v pomoč pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k ponovni samostojnosti. V raziskavi je sodelovalo 25 starostnikov po 65. letu starosti, ki so po zlomu kolka bili sprejeti na zdraviliško zdravljenje v zdravilišče Terme Zreče. Raziskava je temeljila na osnovi lestvice funkcijske neodvisnosti (Functional Independence Measure-FIM), ki ocenjuje samostojnost izvajanja osemnajstih motoričnih in kognitivnih aktivnosti. Ocenjevalno lestvico smo uporabili trikrat: ob sprejemu, po enem tednu bivanja in ob odpustu. Podatke smo obdelali v programih Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultate ocenjevalne lestvice smo izrazili v obliki osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson in tako ugotavljali odvisnost starostnika od medicinske sestre. Rezultati so pokazali, da je vloga medicinske sestre v postopku rehabilitacije zelo pomembna, saj je večina starostnikov ob sprejemu in še po prvem tednu terapevtske obravnave odvisna od pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Pogosto tudi po odpustu ostanejo odvisni od pomoči svojcev, kar je pogosto vzrok za sprejem v institucionalno varstvo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, zlom kolka, rehabilitacija, FIM lestvica, osnovne življenjske aktivnosti
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 7377; Prenosov: 1271
.pdf Celotno besedilo (871,97 KB)

8.
OSAMLJENOST STANOVALCEV V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Andreja Bogdan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili staranje, starostne fiziološke, psihološke spremembe in najpogostejše bolezni v tem obdobju. Poudarek diplomskega dela je osamljenost in pogostost čustvene praznine in izolacije pri starostniku. Osamljenost je drugo najpogostejše čustvo v starosti. Predstavili smo, kako pripravljenost na odhod v domsko varstvo in samostojnost vplivajo na starostnika v instituciji. Vključevanje starostnika v dnevne aktivnosti je pomembno, saj s tem preprečujemo socialno izolacijo, osamljenost in dvigujemo kakovost življenja v domskem varstvu. Medicinska sestra s svojo strokovnostjo, empatijo, potrpežljivostjo in razumevanjem ima pomembno vlogo pri kakovosti življenja starostnika. Z ugotavljanjem potreb po zdravstveni negi, izvajanjem zdravstvene nege, ohranjanjem samostojnosti, zdravstveno vzgojnim delom ima medicinska sestra tudi pomembno vlogo pri vključevanju stanovalca v dnevne aktivnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kolikšen delež stanovalcev se v domu počuti osamljene, koliko se jih redno vključuje v dnevne aktivnosti v domu in ali zaposleni zdravstveni delavci opazijo osamljenost pri stanovalcih. Raziskava je zajemala 50 stanovalcev Doma starejših občanov Ljutomer, potekala je v mesecu marcu 2009. Ugotovili smo, da osamljenosti v domu za starejše ne občuti 2/3 anketiranih stanovalcev, kateri povedo, da si prosti čas zapolnijo z različnimi aktivnostmi, ki so v domu ponujene. Osamljenost je pogostejša v času praznikov in vikenda, saj se večina aktivnosti v katero je posamezni stanovalec vključen izvaja samo čez teden. V dnevne aktivnosti kot so delovna terapija, skupine starih za samopomoč ali tudi fizioterapija se redno vključuje slaba tretjina anketirancev. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da večina osamljenih stanovalcev meni, da zdravstveno negovalni tim pri njih osamljenost redko opazi. Zdravstveno negovalni tim, ki dela s starostniki, še posebej v domovih za starejše bi moral imeti dodatna znanja iz gerontologije. Ugotovili smo tudi, da okoliščine kot so pomanjkanje članov negovalnega tima zmanjšuje kakovost zdravstvene nege (v prehitrem izvajanju negovalnih aktivnosti, kot je umivanje, hranjenje, pomanjkljiv individualen pristop) in življenja starostnika v domu.
Ključne besede: starostnik, stanovalec, osamljenost, domsko varstvo, zdravstvena nega
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3551; Prenosov: 949
.pdf Celotno besedilo (303,27 KB)

9.
Zadovoljstvo starostnikov v dnevnem varstvu : diplomsko delo
Urška Kolar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili starostnika, dnevno varstvo v socialno varstvenem zavodu, storitve ki jih ponujajo v zavodu, ter druge oblike varstva za starejše. Poudarjena je vloga medicinske sestre, ki se srečuje s starostniki v dnevnem varstvu, kjer ima najpomembnejšo nalogo zagotavljanja kakovosti življenja s pomočjo prizadevanj za pospeševanje in ohranitev zdravja. Pri empiričnem delu smo uporabili deskriptivno-opisno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je obsegal 18 vprašanj. Anketo smo izvedli v mesecu marcu 2009 s pomočjo starostnikov, ki obiskujejo dnevno varstvo v Domu ob Savinji Celje. Cilj raziskovalnega dela naloge je bil predstaviti oblike bivanja starostnikov s poudarkom na dnevnem varstvu in zadovoljstvu uporabnikov s storitvami, ki jih ponuja dnevni center. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so uporabniki dnevnega varstva zadovoljni s storitvami, ki jih ponuja dnevni center, kakšno je njihovo počutje v dnevnem varstvu in kateri so najpogostejši vzroki za bivanje v dnevnem varstvu. V raziskavi je sodelovalo 20 naključno izbranih starostnikov nad 65 let. Rezultati so pokazali, da je večina starejših zadovoljna z bivanjem in obravnavo in da se v dnevnem varstvu počutijo zelo dobro, kot najpogostejši vzrok za bivanje v dnevnem varstvu pa so navedli nezmožnost samooskrbe. Iz raziskave je tudi razvidno, da starostnikom bivanje v dnevnem varstvu omogoča daljše bivanje v domačem okolju.
Ključne besede: starostnik, dnevno varstvo, zadovoljstvo, zdravstven nega
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3402; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (491,47 KB)

10.
Timski pristop pri oskrbi dementnega starostnika
Brigita Podhraški, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili timski pristop in njegov pomen pri oskrbi dementnega starostnika, vlogo negovalnega tima pri oskrbi in najpogostejše težave, s katerimi se negovalni delavci pri delu z dementnim starostnikom srečujejo. Poleg osnovnih podatkov o demenci in spremembah dementnega starostnika so v delu opisane tudi njihove dnevne aktivnosti. Nadalje so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih izvedli v domovih za starejše občane, in sicer v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, Pegazovem domu Rogaška Slatina in Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Raziskave so potekale v mesecu januarju in februarju 2009. Anketne vprašalnike smo razdelili med 90 članov negovalnega osebja, zaposlenega v omenjenih domovih, ki se dnevno srečuje z dementnimi starostniki. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 87. Želeli smo ugotoviti, kako pogosto in na kakšen način se člani negovalnega tima dementnim starostnikom posvečajo pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Prav tako nas je zanimalo, ali člani negovalnega tima ocenjujejo, da je njihov timski pristop pri oskrbi dementnega starostnika dovolj kakovosten. Rezultati raziskave so pokazali, da se dejavnosti z dementnimi starostniki izvajajo vsakodnevno v povprečju (vsaj) 40 minut v obliki razgibavanj, organiziranih sprehodov in miselnih iger. Zaposleni so mnenja, da je njihov pristop dovolj kakovosten, vendar navajajo, da bi bil le-ta lahko še boljši, če ne bi občutili težav pri delu, ki se nanašajo na pomanjkanje časa in kadra.
Ključne besede: dom starostnikov, starostnik, demenca, timski pristop, negovalno osebje.
Objavljeno: 09.11.2009; Ogledov: 2617; Prenosov: 728
.pdf Celotno besedilo (594,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici