| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 113
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Forenzična odontologija
Lara Potrč, 2021, diplomsko delo

Opis: Zobje so najtrša struktura v človeškem telesu, ki je odporna na vplive okolja in visoko temperaturo. Zato se ohranijo nedoločen čas po smrti in so uporabni kot metoda identifikacije umrlih ne glede na stopnjo napredovanja poznih mrliških sprememb ali mutiliranja trupla po smrti. S pomočjo značilnosti zob je umrlim mogoče določiti spol, približno starost ter raso. Enojajčni dvojčki in trojčki imajo lahko enak molekularno genetski zapis, medtem ko se njihovi zobni odtisi medsebojno razlikujejo, saj ima vsak posameznik, podobno kot prstni odtis, edinstvenega, kjer en sam zob v ustni votlini ni enak zobu drugega posameznika. Forenzična odontologija je ena izmed primarnih metod identifikacije, ki se ukvarja s preučevanjem predsmrtnih in posmrtnih sprememb in značilnostmi zob, ki so uporabne za identifikacijo posameznika, žrtev množičnih nesreč, storilcev kaznivih dejanj s pomočjo analize ugriznega znamenja in določanje starosti mladoletnih živih oseb npr. migrantov. Zobna identifikacija se pri ohranitvi mehkih tkiv uporablja v kombinaciji z metodama rugoskopije in cheiloskopije. Rugoskopija analizira nebne brazde, cheiloskopija pa analizira linije na ustni rdečini in se večinoma uporablja za dokazovanje prisotnosti ali odsotnosti storilca s kraja kaznivega dejanja. V Sloveniji je področje forenzične odontologije in delo forenzičnega odontologa relativno nepoznano, zato v delu predstavljam potek identifikacije posameznika na podlagi značilnosti zob ter kot enega od načinov identifikacije storilca kaznivega dejanja s prepoznavo in analizo ugriznega znamenja. Identifikacija žrtev množičnih nesreč in nenavadnih zločinov poteka v sodelovanju forenzičnega odontologa s forenzičnim antropologom in specialistom sodne medicine, ki vsak s svojimi ugotovitvami privede do identifikacije posameznika. Kje se delo enega strokovnjaka začne in drugega konča, je pomembno za razumevanje primerjave njihovega dela ter izobraževanja.
Ključne besede: diplomske naloge, ugrizna znamenja, spol, starost, rasa, migracije
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na Koroškem
Špela Matavž, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

3.
Pokojninske reforme v Sloveniji
Petra Gnidovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se z leti spreminja in dopolnjuje. Staranje prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva. Vse to vpliva na nevzdržnost pokojninske blagajne in nas sili k nenehnim spremembam. Demografske napovedi so za v prihodnje vse slabše, zato bodo potrebni zaostreni ukrepi na tem področju. Trenutna demografska in makroekonomska slika Slovenije nam pove, da je sistem v primerjavi z drugimi državami nujno potreben reforme. Tako država z različnimi ukrepi pokojninskega sistema skuša ohraniti vzdržen sistem, ki bo upokojencem zagotovil dostojno življenje po končani aktivni dobi. Le dolgoročno vzdržen sistem lahko zagotavlja ustrezno višino pokojnin upokojencem. Javni pokojninski sistem je nastal v času, ko je bilo veliko več zaposlenih kot pa upokojencev, danes pa se zaradi napredka medicine to razmerje hitro obrača. To povzroča vse večji pritisk na pokojninsko blagajno, saj le iz te ne moremo pokrivati tekočih izplačil za pokojnine s prispevki zaposlenih. Z raziskavo v empiričnem delu smo ugotovili, da bo nova predlagana pokojninska reforma zakona ZPIZ-2 sicer povišala pokojnine novih upokojencev, vendar pa ta ne bo zaustavila trenda naraščanja odhodkov za pokojnine, kar je posledica nizke stopnje rodnosti in dolge življenjske dobe. Čeprav se razmerje med zavarovanci in upokojenci počasi izboljšuje, upokojitvena starost za oba spola pa postopno dviguje, se po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napoveduje, da naj bi imel zakon negativne finančne posledice šele po letu 2030. O dolgoročnih učinkih ZPIZ-2 sicer ne moremo govoriti, vendar pa bomo morali pri naslednji pokojninski reformi biti bolj restriktivni.
Ključne besede: pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, pokojnina, starost, modernizacija pokojninskega sistema
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 336; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (462,88 KB)

4.
Spolni napad na mladoletno osebo - aktualne dileme in sodna praksa
Nika Napotnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Spolni napad na mladoletno osebo predstavlja eno izmed najbolj zavržnih dejanj, pri katerem se poseže v spolno nedotakljivost otrok. Inkriminacija spolnega napada na mladoletno osebo je pomemben del veljavnega spolnega kazenskega prava. Pomemben napredek v razvoju varovanja spolne integritete otrok je bil narejen šele v zadnjih 15. letih, ko so razvite države sprejele ustrezne zakone in novelirale že sprejete zakone na način, da so med drugim v ospredje postavile tudi varovanje spolne nedotakljivosti otrok oziroma mladoletnih oseb. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da bo varoval spolno integriteto osebe mlajše od 15 let, saj ta glede na svojo starost in zrelost sama naj ne bi bila zmožna razumetni pomena in posledic spolnosti. Spolna zloraba je definirana kot vsaka spolna interakcija brez volje žrtve, brez soglasja ali pa je storjena na agresiven, izkoriščevalen, manipulativen ali grozeč način. Zlasti otroci so lahke žrtve, katere je moč prepričati v neprimerna spolna ravnanja, saj storilci kaznivih dejanj spolnega napada na mladoletnike uporabljajo različne tehnike podkupovanja in prigovarjanja žrtve. Sama inkriminacija spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, vsebovana v Kazenskem zakoniku temelji na Konvenciji o otrokovih pravicah in pravnih aktih Evropske unije, katere zavezujejo države članice, da sprejmejo ustrezno zakonodajo, na podlagi katere bodo otroci varovani pred vsakim spolnim ravnanjem proti njihovi volji. Ker pa v zakonski okvir potencialnih žrtev kaznivega dejanja spadajo tako majhni otroci kakor tudi pubertetniki pred dopolnjenim 15. letom starosti, je zakonodajalec moral zakonsko urediti izjemo, ki ne predstavlja protipravnega ravanja v primeru spolnih ravnanj vrstnikov. Sama ureditev zakonodajalca je ponesrečena glede na samo zakonsko besedilo, saj je potrebno za izključitev protipravnosti ravnanja vrstnikov izpolniti dva zakonska pogoja, to sta sorazmerno starost ter zrelost. Prav zaradi absolutno določene starostne nesposobnosti odločanja o spolnem življenju, katero je zakonodajalec postavil na dopolnjeno 15. leto, se je s strani teoretikov vzbudila kritika neprimerne odločitve zakonodajalca, gledano na zakonsko določbo o kazenski odgovornosti, katero dosežejo posamezniki z dopolnjenim 14. letom starosti. Pri absolutno določeni starostni meji zakonodajalec v obzir ne vzame elementa zrelosti in telesne razvitosti, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili diskriminaciji na podlagi starosti. Sodna praksa slovenskih sodišč dosledno varuje načelo spolne samoodločbe posameznika, še posebej pa otrok, v kolikor do sodnega postopka sploh pride, saj je večina storilcev z žrtvijo v sorodnem razmerju, kar posledično pomeni, da veliko primerov zaradi strahu žrtve spolne zlorabe niti ne naznani.
Ključne besede: Otrok, mladostnik, zrelost, pedofilija, spolna nedotakljivost, primerljiva starost.
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 353; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (637,10 KB)

5.
Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtev
Anja Kališnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Ključne besede: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 401; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (986,78 KB)

6.
Odnos do starosti s strani naključno izbrane populacije ljudi
Nina Zupanc, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi spremenjenih demografskih gibanj se v sodobni družbi spreminja odnos do starosti in starostnikov. Namen zaključnega dela je predstaviti odnos družbe do staranja, predvsem z vidika starizma in stereotipov ter raziskati, kakšen odnos ima naključno izbrana populacija do starosti in starostnikov. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena opisna metoda dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje odnosa do starosti in starostnikov je bil uporabljen strukturiran vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med naključno izbrano populacijo v Šentjurju pri Celju. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je odnos splošne populacije do starosti in starostnikov pozitiven, saj je povprečna vrednost znašala 124,6 od možnih 204 točk. Ugotovili pa smo tudi, da so najnižje število točk dosegli v starosti skupini 25 – 35 let, v kateri so ženske dosegle povprečno 115,4 točke in moški 111,6 točke. Da imajo s starejšimi dober odnos, se je strinjalo 60 % anketiranih, 58 % pa pozna primere negativnega odnosa do starejših. Diskusija in zaključek: Pomembno delo v prihodnje bi se moralo osredotočiti na osveščanje mladih, da bi razvili bolj pozitiven odnos do starosti in starostnikov. Spremeniti pa bi se moral tudi družben odnos do prikazovanja in obravnavanja starosti in starostnikov.
Ključne besede: staranje, starost, kakovostna starost, odnos do starosti, gibanje, gerontofobija, stereotipi.  
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 411; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (495,71 KB)

7.
Poznavanje demence ter oblik pomoči obolelim in njihovim svojcem
Tadeja Bauman, 2019, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: V razvitem svetu se zaradi izboljševanja življenjskih pogojev in napredka medicine podaljšuje življenjska doba, ki skupaj s stalno nizko rodnostjo vpliva na staranje prebivalstva. Ljudje smo v starosti krhki in dovzetnejši za različne bolezni. Ena od starostnih bolezni je demenca. Osrednji predmet raziskovanja v diplomskem delu je poznavanje demence ter oblik pomoči dementnim osebam in njihovim svojcem. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Osnovni raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji, raziskovalni vzorec je zajemal 95 anketirancev, raziskava pa je bila opravljena v juniju 2019. Pridobljene rezultate smo obdelali v programu MS Excel in jih prikazali z grafi. Rezultati: Iz rezultatov opravljene raziskave izhaja, da anketiranci sicer poznajo demenco, vendar le do določene mere, zlasti v okviru osnovnih dejstev o bolezni. Najbolje jo poznajo ženske srednjih let, ne glede na izobrazbo. Anketiranci poznajo tudi najosnovnejše oblike pomoči, ki so dementnim osebam in njihovim svojcem na voljo v okviru zdravstvenega varstva, slabše pa poznajo oblike pomoči v okviru socialnega varstva in nevladnih organizacij. Diskusija in zaključek: Kljub zadovoljivemu poznavanju demence in oblik pomoči, ki so na voljo dementnim osebam in njihovim svojcem, to še ne zagotavlja pravočasnega in ustreznega ukrepanja v konkretni situaciji. Glede na to, da imamo kar tretjino možnosti, da se v času življenja srečamo z demenco, ter da sta zgodnja diagnoza in dobra osveščenost o oblikah pomoči pri tej bolezni bistvenega pomena za čim kakovostnejše življenje obolelih in njihovih svojcev, bi bilo smiselno okrepiti preventivne programe s tega področja.
Ključne besede: starost, bolezen, zgodnja diagnoza, družina, pomoč na domu, institucionalno varstvo.
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 429; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (516,29 KB)

8.
Uvedba gospodinjskih skupin v lokalnem okolju
Katja Romih, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Uvedba gospodinjskih skupin v lokalno okolje je ključnega pomena za kakovost življenja starostnikov, saj ta oblika organiziranosti daje stanovalcem občutek domačnosti. Z magistrskim delom smo želeli ugotoviti zainteresiranost občanov in lokalne skupnosti v občinah Dobje, Šentjur, Celje in Nazarje za uvedbo gospodinjskih skupin. Raziskovali smo njihovo mnenje o najprimernejši lokaciji za gospodinjske skupine ter poznavanje delovanja gospodinjskih skupin in dejavnosti, ki jih starostniki pogrešajo v svojem vsakdanu. Raziskovalna metodologija. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena metoda anketiranja. S pomočjo anonimnega vprašalnika smo zbrali podatke o tem, ali si starejši od 60 let želijo v svoji občini imeti gospodinjsko skupino in ali bi se udeleževali dejavnosti, ki bi se odvijale v njej. Vprašalnik za starostnike je skupno vseboval 20 vprašanj iz štirih tematskih področij (želena lokacija, gospodinjske skupine, poznavanje delovanje gospodinjske skupine, dejavnosti, ki jih starostniki pogrešajo v svojem vsakdanu, in želeno okolje preživljanja starosti). Z metodo intervjuja smo od odgovornih v lokalni skupnosti (županov, vodij oddelka za družbene dejavnosti in odgovornih iz društva upokojencev) Dobje, Nazarje, Šentjur in Celje pridobili menja in stališča v zvezi z institucionalnim varstvom v okviru gospodinjskih skupin ter potrebami starejših za prostočasne dejavnosti. Rezultati. Zbrali smo 105 anket, ki so jih izpolnili starostniki, stari nad 60 let. Da je primerna lokacija za ustanovitev gospodinjske skupine v centru občine, je potrdilo 42 % vprašanih. Tudi vsi štirje intervjuvani vodilni (vodje lokalnih skupnosti: župani in vodje oddelkov) so menili, da je primerna lokacija za ustanovitev gospodinjske skupine v centru občine. Pretežni del anketiranih starostnikov (33 %) slabo pozna delovanje gospodinjske skupine, 30 % pa jih delovanja gospodinjske skupine ne pozna. Intervjuvani vodilni menijo, da je poznavanje delovanja gospodinjskih skupin mogoče doseči z ozaveščanjem. 43 % anektiranih starostnikov si želi stara leta preživeti samostojno doma. Tega se zavedajo tudi intervjuvani vodilni, zato je ustanavljanje oz. širitev obsega storitev gospodinjskih skupin v nenehnem razvoju. Sklep. Raziskava je razkrila pomen uvedbe gospodinjskih skupin v proučevane občine. Rezultati raziskave bodo vodstvo lokalne skupnosti spodbudili k uvedbi gospodinjskih skupin. Prav tako rezultati raziskave podajajo utemeljena spoznanja glede potrebe po dodatnem posluhu države za finančno podporo pri uvedbi gospodinjskih skupin v lokalno okolje.
Ključne besede:  starejši  starost  gospodinjske skupine  dnevne dejavnosti
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 332; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
Kapaciteta kratkoročnega spomina pri različnih starostnih skupinah
Nadija Škrlec, 2019, magistrsko delo

Opis: Spomin kot sposobnost shranjevanja in ohranjanja informacij delimo na tri vrste – senzorni, kratkoročni in dolgoročni spomin. Vsaka vrsta spomina ima svoje procesne in strukturne značilnosti, različen čas trajanja in kapaciteto. Študije, povezane s kapaciteto kratkoročnega spomina kažejo na to, da se le-ta povečuje s starostjo. Namen raziskave v magistrskem delu je bil preveriti, ali se kapaciteta kratkoročnega spomina povečuje s starostjo. Končni vzorec je sestavljalo 66 udeležencev, starih med 10 in 27 let (n osnovnošolci = 23; n srednješolci = 22; n študenti = 21). Razdeljeni so bili v tri starostne skupine. Kapaciteto kratkoročnega spomina smo merili s pomočjo računalniške aplikacije, s katero merimo obseg številk, ki si jih posameznik zapomni. Eksperiment je bil sestavljen iz treh nalog, ki so se stopnjevale glede na težavnost. Rezultati raziskave so pokazali, da se kapaciteta kratkoročnega spomina s starostjo povečuje. Starejši udeleženci so pri nalogah preverjanja obsega kratkoročnega spomina dosegli boljše rezultate kot mlajši udeleženci.
Ključne besede: spomin, kapaciteta kratkoročnega spomina, starost
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 347; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (607,42 KB)

10.
Vloga skupin starih ljudi za samopomoč v socialno varstvenem zavodu
Barbara Obreht, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali kaj stanovalcem socialno varstvenega zavoda pomeni skupina starih ljudi za samopomoč in če pripomore k bolj kakovostnemu bivanju. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, vključeni so bili starostniki, ki v socialno varstvenem zavodu obiskujejo skupine za samopomoč. Večina članov se srečanj udeležuje enkrat tedensko in skupini so se pridružili z razlogom, da se med seboj bolje spoznajo. Skupina jim pomeni oporo in jim omogoča zagotavljanje potreb po medčloveških odnosih. Stari ljudje se še vedno radi družijo in pogovor, ki je temeljna dejavnost skupin za samopomoč, jim pomeni zelo veliko. Rezultati nam torej pokažejo, da so skupine starih ljudi v socialno varstvenem zavodu dobro obiskane in da zadovoljujejo nematerialne potrebe starih ljudi. Na kakovost življenja starih ljudi vplivajo pozitivno in pripomorejo k boljšemu bivanju v socialno varstvenem zavodu.
Ključne besede: Starost, nematerialne potrebe, druženje, socialno varstveno okolje, oskrba.
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 406; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici