| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 301
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Pripravljenost deklet na prvo menstruacijo
Nataša Sovinc, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o pripravljenosti deklet na prvo menstruacijo. V teoretičnem delu smo opisali pojem puberteta in se odločili za puberteto pri dekletih, anatomijo ženskih spolovil in opis menstruacijskega ciklusa. Izpostavili smo tudi vlogo staršev, učiteljev in medicinskih sester pri poučevanju deklet o menstruaciji ter pomen zdravstvene vzgoje. V empiričnem delu je bila s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedena raziskava na vzorcu 63 učenk Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu, za katere smo predvidevali, da še niso dobile prve menstruacije. Cilj raziskave je bil, odkriti osveščenost osnovnošolk o menstruaciji in ugotoviti, ali zaradi premajhne osveščenosti pride do napačnih razlag o menstruaciji. Ugotoviti smo želeli tudi, kolikšna je vloga staršev, učiteljev in medicinskih sester pri poučevanju deklet o menstruaciji. Raziskava je pokazala, da je osveščenost o prvi menstruaciji nizka in da zaradi prenizke osveščenosti pride do napačnih razlag. Čeprav dekleta v večini dobijo prvo informacijo od staršev, se z njimi o menstruaciji še vedno premalo pogovarjajo. Tudi vloga medicinskih sester in učiteljev se je v raziskavi pokazala za prenizko.
Ključne besede: menstruacija, menarha, puberteta, spolna vzgoja, spolnost, starši, učitelji, medicinska sestra
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1746; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

82.
Ravnateljevanje in kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovnih šolah
Laura Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati pomen ravnateljevanja in njegovega vplivanja na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila izvedena raziskava na vzorcu 170-ih učiteljev. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja je bilo preučeno mnenje učiteljev o vplivu ravnateljevega značaja in stila vodenja na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, njegovem vplivu na odnos med starši učencev in šolo ter družbenim okoljem, ravnateljevem vplivu na šolsko klimo in na uvajanje sprememb. V okviru tega pa še obstoj razlik glede na delovno dobo in delovno mesto učiteljev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: učitelj, ravnatelj, starši, šola, uvajanje sprememb, šolska klima.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2142; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

83.
VPLIV OTROŠKIH IGER NA RAZVOJ OTROKA
Dijana Josipović, 2011, diplomsko delo

Opis: Igra je že sama po sebi otroku prijetna dejavnost, ker ustreza njegovi podzavestni potrebi po udejstvovanju. Torej je glavni motiv otrokove igralne dejavnosti zabava. Vedeti moramo, da igra precej vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligence, na pridobivanje novih izkušenj in znanja, med drugimi tudi na njegovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. Igranje pa ni namenjeno le preganjanju dolgčasa, ampak to za otroka pomeni priložnost za učenje in spodbujanje razvoja. V diplomskem delu smo predstavili razvoj otroka od rojstva do vstopa v šolo, nekatere najpogostejše vrste iger, za katere se otrok odloča. Predstavili smo načine spodbujanja staršev za igre, ki krepijo razvoj otroka, in nekatere naloge medicinske sestre. Namen raziskave, ki je bila izvedena, je bil, ugotoviti, kakšno mišljenje imajo starši o igri, kakšen vpliv ima igra na njihovega otroka in kako pomembno vlogo ima pri vsem tem medicinska sestra. Metodologija in metoda dela: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda dela. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil namenjen staršem otrok, ki obiskujejo vrtec. Od 60 razdeljenih anketnih vprašalnikov jih je bilo vrnjenih in izpolnjenih 49. Podatke, ki smo jih pridobili, smo statistično obdelali in grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultati: Glede na izpolnjeno anketo smo ugotovili, da starši igri pripisujejo velik pomen, zato svoje otroke k temu tudi spodbujajo. Hkrati pa so mnenja staršev deljena o vlogi medicinske sestre pri načinih spodbujanja staršev k igri z otrokom. Sklep: Igra je za otroka zelo pomembna, saj vpliva na njegov razvoj in razmišljanje. Starši imajo pri igri prav tako pomembno vlogo, saj nastopajo kot spodbujevalci, predvsem pa kot soigralci s svojim otrokom.
Ključne besede: otrok, starši, igra, razvoj, medicinska sestra
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 3962; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (896,18 KB)

84.
Pojav uši v predšolskem obdobju
Mateja Stajnko, 2012, diplomsko delo

Opis: Nadloga - ušivost, ki so jo poznali predvsem naši starši tudi nam ne prizanaša. Uši si privoščijo predvsem ljudi v skupinah s tesnimi stiki, in kot nalašč so za to predvsem vrtci. V diplomskem delu smo opisali pojav uši v predšolskem obdobju. Predstavili smo različne vrste uši, podrobneje smo proučili naglavno uš. Zanimalo nas je, kako se uši prenašajo, kako jih zdravimo ter sodelovanje in ravnanje vzgojiteljic in staršev otrok ob pojavu tega problema. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom. V ta namen smo pripravili dva anketna vprašalnika. Raziskavo smo izvedli po različnih vrtcih v Pomurju med vzgojiteljicami in med starši otrok. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali se v vrtcih ušivost še pojavlja in kako hitro in na kakšen način starši in vzgojitelji odreagirajo na ta problem. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitev, da se ušivost še vedno pogosto pojavlja v vrtcih in da starši po mnenju vzgojiteljic takoj odreagirajo, ko jim le te sporočijo o pojavu uši, saj se zavedajo resnosti problema. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Iz rezultatov ankete je razvidno, da so deklice tiste, pri katerih se ušivost pogosteje pojavlja in pa predvsem pri otrocih starih od 2 do 6 let. Obdelava podatkov je prav tako pokazala, da starši za odpravljanje uši najpogosteje uporabljajo šampon, saj so mnenja, da je to najbolj učinkovito sredstvo.
Ključne besede: Ključne besede: ušivost, predšolsko obdobje, vzgojiteljice, starši, preprečevanje.
Objavljeno: 03.04.2012; Ogledov: 1281; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

85.
MNENJA UČITELJEV IN STARŠEV O DELU V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Nada Nedeljko, 2011, magistrsko delo

Opis: Oddelek podaljšanega bivanja (OPB) ni novost devetletne osnovne šole. Slovenija si že več kot pol stoletja prizadeva, da bi z vsebinsko razširjenim programom pomagala k izenačevanju pogojev za nemoten razvoj vseh učencev. Z umestitvijo OPB v predmetnik osnovne šole priznava njegovo pomembnost. Vsaka šola ga je dolžna organizirati, vključitev vanj pa je prostovoljna. V raziskovalnem delu predstavljamo empirično raziskavo o OPB. Preučili smo motive učiteljev za delo v OPB, njihovo zadovoljstvo z delom, njihovo oceno usposobljenosti za opravljanje tega dela ter možnosti za kakovostno uresničevanje ciljev OPB. Preučili smo tudi razloge staršev za vključitev otroka v OPB, načine spremljanja dela v njem ter zadovoljstvo staršev z delom v OPB. Podatke za raziskavo smo zbrali v šolskem letu 2009/2010 s pomočjo anketnega vprašalnika, in sicer na neslučajnostnem namenskem vzorcu učiteljev OPB ter na vzorcu staršev, ki so v tem šolskem letu imeli otroka vključenega vanj. Rezultati raziskave razkrivajo, da so učitelji sicer pripravljeni prevzeti delo v OPB, vendar le začasno. Z delom niso povsem zadovoljni, težave se kažejo predvsem zaradi števila otrok v pretežno kombiniranih oddelkih ter v nižjem ugledu tega delovnega mesta. Svojo usposobljenost za delo ocenjujejo dokaj visoko, več znanja bi potrebovali predvsem za delo v kombiniranih oddelkih. Med cilji OPB najlažje uresničujejo cilje kosila manj možnosti pa imajo za uresničevanje ciljev samostojnega učenja. Analiza odgovorov staršev kaže, da svoje otroke v OPB vključujejo predvsem zaradi zagotovljenega varstva in možnosti opravljanja domačih nalog pod nadzorom in ob pomoči učitelja. Starši delo v OPB spremljajo in so z dejavnostmi v njem zadovoljni, vendar si želijo sprememb pri preživljanju prostega časa in pri razvijanju strategij samostojnega učenja.
Ključne besede: osnovna šola, podaljšano bivanje, učitelj, starši, samostojno učenje, sprostitvena dejavnost, prosti čas, prehrana.
Objavljeno: 01.03.2012; Ogledov: 2338; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

86.
UPORABA FACEBOOKA V PETEM IN DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Mateja Salaj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Uporaba Facebooka v petem in devetem razredu osnovne šole sem predstavila značilnosti obdobja otroštva in mladostništva. Predstavila sem telesni razvoj in zdravje otrok in mladostnikov, opredelila odnose, ki nastajajo med vrstniki, prijatelji, sorojenci in druţino. Opisala sem značilnosti, ki doletijo vsakega otroka na prehodu iz obdobja otroštva v obdobje mladostništva. Preučila sem vlogo staršev do otrok in mladostnikov. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali učenci petega in devetega razreda, zbrala podatke o tem, kako so seznanjeni s Facebookom, kdo jih je seznanil z njim, koliko časa preţivijo na njem. Zanimalo me je tudi, v katere namene uporabljajo Facebook in kakšno mnenje imajo o ostalih uporabnikih Facebooka. V raziskavo sem vključila 185 učencev štirih različnih osnovnih šol (osnovne šole Apače, Negova, Radenci in Tišina). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike pri uporabi Facebooka glede na spol in razred učencev. Ugotovila sem, da so učenci osnovnih šol dobro seznanjeni s profilom Facebook.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, mladostnik, vrstniki, prijatelji, starši, druţina, Facebook
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1718; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

87.
SODELOVANJE STARŠEV IN STROKOVNIH DELAVCEV PRI VKLJUČEVANJU OTROK Z DOWNOVIM SINDROMOM V VRTEC
Barbara Fajmut, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na sodelovanje staršev in strokovnih delavcev pri vključevanju otrok z Downovim sindromom v vrtec. Zanimale so me njihove izkušnje, povezanost med njimi in kakšen je odnos med otrokom z Downovim sindromom in strokovnimi delavci, ki sodelujejo v timu. Za temo sem se odločila, ker sem se kot pomočnica vzgojiteljice že srečala z otroki z Downovim sindromom. V prvem delu so navedena teoretična izhodišča, v drugem, empiričnem delu naloge, pa sem z raziskavo anketnih vprašalnikov želela spoznati življenje in delo s takim otrokom; težave, s katerimi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in strokovni delavci ter se seznaniti s tem, kako pomagati staršem otrok in vzpostaviti dobro medsebojno sodelovanje pri vzgoji in izobraževanju otrok z Downovim sindromom v vrtcu. Pri delu z otroki s posebnimi potrebami v skupini, pa tudi kot spremljevalka, sem ugotovila, da je vsak otrok s posebnimi potrebami edinstven in ko ga sprejmemo takšnega, kot je, mu lahko ponudimo veliko več. V rezultatih naše raziskave so se med strokovnimi delavci ter starši otrok z Downovim sindromom pokazale določene podobnosti pri vprašanju, vezanem na dodatno strokovno pomoč in različna mnenja glede prilagoditev. Strokovni delavci so poudarjali, da je za otroka z Downovim sindromom dobra prekinitev dejavnosti in upoštevanje individualnega tempa otroka, medtem ko starši menijo, da otrok ne potrebuje prekinjene dejavnosti in ne potrebuje različnega in prilagojenega tempa. Vsekakor pa obe skupini podpirata integracijo otrok z Downovim sindromom v redno skupino vrtca. Starši in strokovni delavci menijo, da je za otroka z Downovim sindromom vključitev v oddelek ali skupino dobra, saj pozitivno vpliva na otrokov celostni razvoj, da se otroci z Downovim sindromom v skupini in oddelkih dobro počutijo, da jih vrstniki sprejemajo, da jim strokovna obravnava in pomoč koristi ter pripomore k boljši kvaliteti življenja. Starši in strokovni delavci tudi menijo, da medsebojno dobro sodelujejo in da med njimi prevladuje sproščen odnos z dobro komunikacijo. Poudarek staršev in strokovnih delavcev pa je na zgodnji obravnavi otrok z Downovim sindromom v Sloveniji. Menijo, da je zanje v naši državi dobro poskrbljeno.
Ključne besede: Downov sindrom, integracija, strokovni delavci, starši, medsebojni odnosi, sodelovanje
Objavljeno: 06.04.2012; Ogledov: 2461; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

88.
Otrok v bolnišnici
Marija Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Sprejem otroka v bolnišnico povzroči tako pri otroku kot njegovih starših nemir in strah. Vloga tujca je prva vloga, ki jo prevzame medicinska sestra v medosebnem odnosu. Tej vlogi sledi vloga medicinske sestre kot vira informacij, ko mora medicinska sestra otroku in staršem zagotoviti želene informacije in odgovoriti na vprašanja, ki so povezana s samim otrokom in njegovim zdravstvenim stanjem. Pri tem mora paziti, da staršem posreduje informacije, ki zadevajo področje zdravstvene nege. Temu sledijo vloga učitelja, ki je kombinacija vseh vlog, vloga voditelja otroka in staršev čez proces zdravstvene obravnave, vloga nadomestne osebe, ko otrok vidi v medicinski sestri osebo, ki ji lahko zaupa in mu lahko začasno nadomesti mamo, ter vloga svetovalca, ko otrok ali starši izrazijo željo po nasvetih.V diplomskem delu smo skozi aplikacijo teorije Hildegard Peplau v praksi predstavili zdravstveno nego bolnega otroka v bolnišnici in sodelovanje ter delo medicinskih sester z bolnim otrokom in njegovimi starši.Analiza raziskave je potrdila, da so bili starši vključeni v zdravstveno nego svojega otroka, ko je bil le-ta v bolnišnici, in da so bili zelo zadovoljni z zdravstveno obravnavo svojega otroka. Večina staršev, ki so pustili otroka v bolnišnici samega, je bila sicer zaskrbljena, vendar so otroka zaupali medicinskim sestram. Prav tako je glede na rezultate ankete odnos med medicinskimi sestrami, otrokom in starši zelo dober, kar vsekakor deluje pozitivno tako na otroka kot starše, otrok tudi hitreje okreva in se vrne v svoje okolje.
Ključne besede: otrok, bolezen, starši, medosebni odnosi, medicinska sestra, komunikacija.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 2940; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

89.
ALERGIJE NA ŽIVALI IN RASTLINE PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Anja Zupan, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali najpogostejše alergije pri predšolskih otrocih na živali in rastline, opisali smo vlogo starša alergičnega otroka, vlogo vzgojiteljice in vrtca do alergika. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med vzgojitelji treh naključno izbranih vrtcev. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti, katera alergija prevladuje pri predšolskih otrocih, ali starši alergika dovolj sodelujejo z vzgojiteljico in ali so vzgojiteljice dovolj seznanjene o alergijah. Ugotovili smo, da je največ alergičnih otrok na živali, alergičnih na živalsko dlako, pri alergijah na rastline, pa prevladuje cvetni prah. Rezultati raziskave so pokazali, da je sodelovanje staršev alergika z vzgojiteljico zgledno ter da si vzgojiteljice prizadevajo za več predavanj in informacij o alergijah na živali in rastline pri predšolskem otroku.
Ključne besede: alergija, alergik, predšolski otrok, starši, vzgojiteljica
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1078; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (932,14 KB)

90.
TABU TEMA - POGOVOR O SMRTI S PREDŠOLSKIMI OTROKI
Barbara Rušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Smrt je skrivnostna neznanka nam vsem. Ne vemo, kaj nas čaka po smrti in ne moremo je napovedati. Zdi se nam, da ni povezana z nami, dokler nekdo, ki ga imamo radi, ne umre. Pa ni tako. Vse, kar je živo, mora umreti. In tudi če se tega ne zavedamo, nas smrt spremlja na vsakem koraku. Prav je, da to vidimo in izkoristimo trenutek za pogovor o smrti s predšolskim otrokom. Anketirani starši predšolskih otrok so zapisali, da se pogovarjajo s svojimi otroki o smrti. Spoznala sem, da starši znajo izkoristiti vsakdanjo priložnost in o smrti s predšolskim otrokom spregovorijo ob umrli žuželki na travi ali živali na cesti. Menim, da s tem otroku približajo smrt kot nekaj naravnega in posledično lažje spregovorijo o smrti z otrokom ob izgubi ljubljene osebe. Vsekakor pa tudi večina staršev vključuje svoje otroke v rituale, povezane z umrlo osebo. Večina otrok je že bila na pokopališču, pogrebu, pri spominski maši. Starši svoje otroke ne odstranijo in jim dovolijo, da žalujejo skupaj v družini. Skupaj odidejo na pokopališče, kjer prižgejo svečo ali odnesejo rože. O umrli osebi se pogovarjajo ob fotografijah in se spominjajo lepih trenutkov, ki so jih preživeli skupaj. Tudi če starši niso povsem prepričani, kaj se zgodi po smrti, je prav, da so z otrokom odkriti. Otroci čutijo, kadar jim želimo nekaj prikriti in s tem se naučijo, da je prav prikrivati resnico. Kadar pa otroku odkrito povemo, da smo žalostni, da nam je hudo in zato jočemo, da je prav, da tudi otrok joče, če želi, nam bo otrok zaupal in spregovoril o umrli osebi odkrito, ko bo želel.
Ključne besede: definicija smrti, starši, faze žalovanja, otrokovo žalovanje
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 3281; Prenosov: 858
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici