| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 301
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
OPISNO IN ŠTEVILČNO OCENJEVANJE Z VIDIKA STARŠEV
Andreja Bohak, Darja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu je bilo predstavljeno številčno in opisno ocenjevanje ter sodelovanje staršev pri ocenjevanju. V empiričnem delu so bila opredeljena in v nadaljevanju analizirana vprašanja, vezana na informativno, čustveno-motivacijsko in psihohigiensko vrednost opisne in številčne ocene ter splošnega mnenja staršev do teh dveh tipov ocenjevanja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na stopnjo končane izobrazbe staršev ter starost oz. razred, ki ga obiskuje njihov otrok. V ta namen je bil sestavljen vprašalnik za starše otrok prvega in drugega razreda devetletne osnovne šole. Odgovori staršev so pokazali, da ima po njihovem mnenju opisna ocena v primerjavi s številčno večjo informativno ter psihohigiensko vrednost. Starši so mnenja, da opisna ocena poda več informacij o znanju, da je bolj objektivna, da manj vpliva na manjvrednostne občutke ter obremenjenost otroka kot pa številčna ocena. Analiza čustveno-motivacijske vrednosti obeh tipov ocen nama je pokazala, da starši pripisujejo opisni oceni vlogo notranje motivacije in številčni oceni vlogo zunanje motivacije. Večina staršev se je opredelila za opisno ocenjevanje; glavni razlogi zanj so bili: sproščena, manj stresna klima, poznavanje ciljev učenčevega napredovanja ter večja objektivnost.
Ključne besede: ocenjevanje, opisno ocenjevanje, številčno ocenjevanje, opisna ocena, starši in ocenjevanje, starši in šola
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 2844; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (802,50 KB)

32.
VLOGA BOLNIŠNIČNEGA VRTCA PRI PRILAGAJANJU OTROK NA HOSPITALIZACIJO
Dragica Bogatin, 2009, diplomsko delo

Opis: Z izbrano temo, ki nosi naslov: Vloga bolnišničnega vrtca pri prilagajanju otrok na hospitalizacijo, je bil osnovni cilj prikazati vpliv bolnišničnega vrtca na otrokovo telesno, čustveno in zdravstveno počutje ter pomen bivanja staršev s hospitaliziranim otrokom. Predstavljene so odprte bolnišnice, humanizacija hospitalizacije, bolnišnični vrtec, pomen vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu in dejavnosti, ki se izvajajo v njem. Poglavju o pravicah otrok, staršev, hospitaliziranih otrok in dolžnostih staršev ob otrokovih pravicah sledi poglavje, ki zajema bolnega otroka v različnih okoljih, otrokovo vedenje in doživljanje med boleznijo. Sledi otrokova navezanost na starše, ločitev od njih, bivanja staršev skupaj s hospitaliziranim otrokom, posledice dolgotrajne hospitalizacije otroka v bolnišnici in kasneje doma. Empirični del diplomskega dela sestavlja anketa, ki je bila namenjena staršem hospitaliziranih otrok, ter anketa za zdravstveni kader otroškega oddelka. Z anketo za starše smo želeli ugotoviti prepoznavnost bolnišničnega vrtca med starši, vključevanje otroka v bolnišnični vrtec in njegov vpliv k boljšemu počutju hospitaliziranega otroka. Z anketo za zdravstveni kader otroškega oddelka pa smo želeli ugotoviti, kaj bolnišnični vrtec predstavlja za njih in njihovo delo. Iz rezultatov obeh anket je razvidno, da je bolnišnični vrtec prepoznaven med starši hospitaliziranih otrok, da ima »pozitivno« vlogo pri otrokovem počutju in njegovem prilagajanju na trajajočo hospitalizacijo. Starši se, v kolikor imajo možnost, odločajo za »bivanje« skupaj s hospitaliziranim otrokom in ga spodbujajo pri vključevanju v bolnišnični vrtec. Vključevanje bolnih otrok v bolnišnični vrtec s strani zdravstvenega kadra je spodbudno in predstavlja zapolnitev otrokovega časa, pomoč pri boljšem počutju in hitrejšem okrevanju.
Ključne besede: Ključne besede: bolni otroci, pravice, starši, hospitalizacija, bolnišnični vrtec, navezanost.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2043; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

33.
BRALNI INTERESI IN BRALNA MOTIVACIJA UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU VZHODNE ŠTAJERSKE
Irena Grašič Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava bralne interese in bralno motivacijo učencev v osnovnih šolah na področju vzhodne Štajerske. Temelji na teoretičnih spoznanjih, dokazanih s praktičnimi izsledki in podkrepljenih z izvedbo ankete ter njeno analizo. Slednja govori o tem, kakšna bralna motivacija se uporablja in izvaja pri otrocih od rojstva do konca osnovne šole. Bralni interesi so v današnji družbi zelo različni. Odvisni so predvsem od okolja, v katerem posameznik živi, motivacije, ki jo dobi za branje, in tudi od vzgoje v otroštvu. Dejstvo je, da so za otrokov bralni razvoj potrebni že starši, ki otroku posredujejo prvi vtis o branju in knjigah ter mu le-te tudi približajo. Prvo pomoč dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in vseh ljudi, ki se gibljejo ob otroku, ko odrašča, in sicer od staršev, vrstnikov ter okolice. Šele kasneje pridejo na vrsto učitelji - kot strokovni delavci, ki so za to izobraženi. Rezultati izvedenega anketiranja učencev so pokazali, da učenci v šolah, kjer sem izvedla anketo (tako v šoli kot v prostem času) zelo malo berejo. Učenci svoj prosti čas raje izkoristijo za ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije, redki pa se raje, kot da bi posegli za kakšnim dobrim čtivom, ukvarjajo s športom. Na drugi strani pa izjave učiteljev dokazujejo, da se trudijo branje učencem čim bolj približati in jim vzbuditi zanimanje zanj, in sicer z aktivnimi učnimi metodami dela ter motivacije pri pouku slovenščine.
Ključne besede: Ključne besede: bralni interesi, bralna motivacija, pouk slovenščine v OŠ, učni cilji za izboljšanje zanimanja za branje, starši, učitelji, šola.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3374; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (714,10 KB)

34.
VLOGA STARŠEV PRI RAZVIJANJU GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK V MESTNEM OKOLJU
Ksenija Pompe, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri razvijanju gibalnih sposobnosti otrok v mestnem okolju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesni in gibalni razvoj otroka, motorično učenje, pridobivanje motoričnih izkušenj v predšolskem obdobju, vpliv in vlogo staršev ter vpliv okolja na razvijanje gibalnih sposobnosti in možnosti motoričnega razvoja otrok v mestnem okolju. V empiričnem delu smo zbrali ugotovitve raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 80 staršev mariborskega vrtca. Ugotavljali smo vpliv in vlogo staršev pri razvoju gibalnih sposobnosti otrok, pri tem pa smo upoštevali njihov spol, starost, izobrazbo, poklic in okolje, v katerem živijo. Skozi obdelavo podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: mame se v večji meri ukvarjajo s športom skupaj z otrokom kot to počno očetje; starejši starši so manj aktivni skupaj z otrokom kot mlajši starši; najpogostejši vzrok za športno neaktivnost staršev in neaktivnost staršev skupaj z otrokom je pomanjkanje časa; mestni otroci so manj športno aktivni kot otroci iz podeželja; starši se v največji meri ukvarjajo s športom zaradi boljšega počutja; večina otrok ni vključena v organizirano športno vadbo.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, starši, šport
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2338; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (532,59 KB)

35.
INTEGRACIJA PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V SKUPINO VRTCA IN MNENJA STARŠEV TER STROKOVNIH DELAVCEV
Nina Lipnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Pred vami je diplomska naloga, v kateri sem se opredelila na integracijo predšolskih otrok s posebnimi potrebami v redne vrtce. Osredotočila sem se na mnenja vzgojiteljev in strokovnih delavcev, ki so v skupini v stiku s temi otroki, ter na mnenja staršev teh otrok. Zanimalo me je, kakšne so njihove izkušnje in, ali so v integracijo pozitivno ali negativno usmerjeni. Povod za mojo diplomsko nalogo je bilo moje delo spremljevalke deklice s posebnimi potrebami, tako sem pri njenem nastajanju izhajala tudi iz svojih izkušenj. V vrtec, kjer sem delala, sta bila vključena dva otroka s posebnimi potrebami. Poleg moje deklice, je drugo skupino obiskoval tudi deček z Downovim sindromom. Še preden sem izbrala tematiko diplomske naloge, sem pozorno spremljala njuno življenje v skupini in vse, kar je s tem povezano. Pozorna sem bila na to, kako se vključujeta pri različnih dejavnostih, kje sta bolj in kje manj aktivna, kako jih sprejemajo ostali otroci v skupini ter na odnos vzgojiteljev in staršev. V okviru raziskave sem ugotovila, da so med mnenji sodelujočih, staršev otrok s posebnimi potrebami in strokovnih delavcev vrtca, določene podobnosti in pa tudi razlike. Vsekakor pa obe skupini zaznavata integracijo kot pozitivno. Starši in strokovni delavci so mnenja, da se otroci s posebnimi potrebami v skupini ostalih vrstnikov dobro počutijo in da jim obiskovanje rednega vrtca samo koristi. To pa kaže na to, da je integracija uspešna.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, integracija, strokovni delavci vrtca, starši, medsebojni odnosi
Objavljeno: 10.03.2010; Ogledov: 2413; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

36.
PRAVICE PREDŠOLSKIH OTROK IZ PREVENTIVNEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Tanja Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bilo predstavljeno poznavanje pravic staršev predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu diplomsko delo zavzema nekaj splošnih informacij o otroku, njegovih razvojnih obdobjih ter podatkov, kako otrok raste in se razvija. V osrednjem delu so opisane pravice predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva: od patronažnih obiskov, sistematičnega in preventivnega pregleda z določenim namenom, do vloge vzgojiteljev in vrtca pri preventivnem programu zdravstvenega varstva za predšolskega otroka. Pri otroku je vsekakor pomemben celostni razvoj tako na področju telesnega kot na področju duševnega razvoja. Otroci so odvisni od svojih staršev in okolja, v katerem se nahajajo. Zato je izredno pomembna ozaveščenost staršev in vseh, ki so povezani z otrokom. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili v vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem otrok. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ozaveščenost staršev o pravicah predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva in kako jih starši glede na razvojne značilnosti predšolskih otrok koristijo ter koliko prispeva vrtec k poznavanju teh pravic. Z raziskavo smo ugotovili, da anketirani starši poznajo pravice predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva. Največ informacij so si pridobili v zdravstveni instituciji, preko medijev, znancev in vrtca. Iz raziskave je bilo razvidno, da k ozaveščanju staršev veliko prispeva tudi vrtec s preventivno zdravstveno vsebino.
Ključne besede: predšolski otrok, starši, preventivni pregledi, sistematični pregled, pravice otrok.
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 1779; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (927,72 KB)

37.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE MED VRTCEM ROGAŠKA SLATINA IN PEGAZOVIM DOMOM STAREJŠIH OBČANOV ROGAŠKA SLATINA
Tamara But, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava medgeneracijsko sodelovanje med domom starejših občanov Pegazovim domom in Vrtcem Rogaška Slatina. Medgeneracijsko sodelovanje dobiva v današnjem času vse večji pomen, kakor tudi strpnost med generacijami. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva sposobnosti za življenje ter razvija vrednote v medgeneracijski družbi. V današnjem času se sprašujemo ali družba zagotavlja ustrezno okolje za spoštovanje starejših generacij. Vzajemnost med generacijami je izrednega pomena, zato je potrebno negovati odnose med ljudmi. Velika vloga starih staršev je v današnjem času zaradi pomanjkanja časa staršev izrednega pomena. V zgodnjem otroštvu so otroci zelo gnetljivi in je pomembnost pridobivanja moralnih vrednot prioriteta v vzgoji. Zaradi pomanjkanja časa srednjih generacij so stari starši pomemben člen v vzgoji otrok. Za razvijanje prijateljskih odnosov med generacijami ima pomembno vlogo tudi vrtec kot institucija, ob pomoči strokovnih delavcev, ki s čutom za vzgojo poskrbijo za interakcijo otrok z starejšimi občani ter s kritičnim mišljenjem zavračajo stereotipe, ki so nastali v družbi skozi čas. Otrokov kognitivni razvoj in sposobnost empatije pri otroku ima pri vzpostavljanju odnosa ključno vlogo. Vprašanja, ki nam jih postavljajo otroci v predšolskem obdobju, so pogosta, zlasti vprašanja, na katere neradi odgovarjamo oz. se jim izogibamo. Pomembno je, da otrok dobi pravo informacijo in si odgovorov ne izmišljamo ter jih ne interpretirano napačno. Naš namen je prikazati mnenja o doživljanju vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri sodelovanju s Pegazovim domom starejših občanov in prikazati doživljanja medgeneracijskega sodelovanja strokovnih delavcev Pegazovega doma za starejše občane. Prav tako želimo prikazati doživljanja druženj otrok in starostnikov. Pri večini globalnih ciljev gre za različna področja družbe, npr. spoznavanje zgodovinskih sprememb, razvijanje občutka socialne pripadnosti, ki temelji na ideji enakosti in nediskriminiranosti, srečevanje s človekovim odnosom do bolezni in invalidnosti. Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje ter udobje in dobro počutje vseh vključenih. Otrok se seznanja tudi z različnimi poklici in ima možnost razvijati sposobnosti in načine vzpostavljanja, vzdrževanja in uživanja v prijateljskih odnosih s starostniki, kar vključuje tudi razumevanje vedenja drugih in njihovih občutjih ter vljudnost pri medsebojnem komuniciranju.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: medgeneracijsko sodelovanje, komunikacija, empatija, kurikulum, družba, strpnost, ageizem, moralni in vedenjski razvoj, odnosi, prijateljstvo, pomoč, stari starši, doživljanje.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 5704; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

38.
OTROK IN ALERGIJA
Urša Muškatevc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Otrok in alergija so v teoretičnem delu podrobneje predstavljena najpogostejša alergična obolenja oziroma alergije pri otrocih (bronhialna astma, kožni izpuščaji, alergija na pelod, alergija na živila, alergija na živalsko dlako, alergija na pršice in hišni prah, alergija na plesni ter alergija na žuželčje pike). Opredelili smo pojem alergije, vrste alergij, dogajanje v telesu ter vzroke in povzročitelje alergij pri otrocih, kakor tudi vlogo staršev, vlogo vzgojiteljice oziroma vrtca pri alergijah. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med strokovnimi delavkami vrtca s pomočjo anketnih vprašalnikov. Namen raziskave je bilo ugotoviti, katera alergija je prisotna pri otroku v skupini, ali se alergije pogosteje pojavljajo pri deklicah, dečkih ali pri obeh spolih enako, kakšna je reakcija vzgojiteljic, ko pride pri otroku do značilnih znakov alergije, ali ocenjujejo, da imajo dovolj znanja o alergijah, kakšno je sodelovanje med starši in vzgojiteljicami ter ali starši dovolj resno jemljejo alergijo, ki jo ima njihov otrok. 57,8 % dokazuje, da je alergija na živila tista, ki se najpogosteje pojavlja pri otrocih v skupinah. V 64,5 % se alergija pojavlja pri obeh spolih enako. Vzgojiteljice pri »izbruhu« značilnih znakov alergije otroku pomagajo in seznanijo starše. V 88,8 % starši sodelujejo in se pogovorijo z vzgojiteljico o alergiji, ki jo ima njihov otrok, kar dokazuje, da starši resno jemljejo alergije svojega otroka. 44,4 % vzgojiteljic ocenjuje, da ima dovolj znanja o alergijah, 40 % vprašanih ocenjuje, da nima dovolj znanja o alergijah, 7 % vzgojiteljic pa ni prepričanih o zadostnosti svojega znanja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: alergije, predšolski otroci, zaščita in preprečevanje, starši, vzgojiteljica.
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2688; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (719,73 KB)

39.
DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE NA OSNOVNI ŠOLI: PRIMERJAVA DELA ČLANIC AKTIVA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Katja Dimec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem opisovala delo članic aktiva šolske svetovalne službe na osnovni šoli Miklavž na Dravskem polju. V teoretičnem delu sem uporabila deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Predstavila sem Programske smernice šolske svetovalne službe na osnovni šoli, navedla naloge šolske svetovalne službe na osnovni šoli ter predstavila timsko delo šolske svetovalne službe na osnovni šoli. V empiričnem delu sem uporabila kvalitativno metodo pedagoškega raziskovanja. S pomočjo nestrukturiranega intervjuja sem spoznala delo članic aktiva šolske svetovalne službe na Osnovni šoli Miklavž na Dravskem polju.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, nudenje pomoči učencem, osnovna šola, učenci, učitelji, starši
Objavljeno: 19.05.2010; Ogledov: 5254; Prenosov: 680
.pdf Celotno besedilo (373,88 KB)

40.
BOLEZNI OTROK, KI JIH LAHKO PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM
Martina Klemen, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroci imajo pravico do nemotenega razvoja, pri čemer sta ena od pomembnejših pogojev za to telesno in duševno zdravje. Način življenja v okolju, v katerem otrok raste in dozoreva, ima pri tem velik pomen. Bolezni pa so in bodo vedno del odraščanja predšolskih otrok. Vendar je določene bolezni mogoče tudi preprečiti. V diplomskem delu z naslovom Bolezni otrok, ki jih lahko preprečujemo s cepljenjem, so bile opisane nalezljive bolezni, ki jih zajema nacionalni program cepljenja predšolskih otrok v Sloveniji, proti katerim se otroci morajo obvezno cepiti, in vrste bolezni, proti katerim se je možno cepiti za njihovo preprečevanje. Ob tem je bilo izpostavljeno vprašanje, ali s cepljenjem otroka preprečujemo širjenje bolezni in zaščitimo tudi druge otroke, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti ali ne želijo biti cepljeni. Strokovna medicinska literatura v vseh pogledih opisuje cepljenje in hkrati cepiva kot varno in učinkovito zaščito pred boleznimi. Skozi analizo izvajanja imunizacije predšolskih otrok, ki jo je pripravil Inštitut za varovanja zdravja RS, smo analizirali pojavljanje bolezni, proti katerim obstaja obvezno cepljenje. Odnos do zdravja se gradi postopno — prek vzpodbud in zgledov v najožjem okolju že v zgodnjem otroštvu in kasneje prek dejavnosti v vzgojno-varstvenih zavodih. Predšolska vzgoja v Sloveniji naj bi se izvajala na visoki ravni in skrbi za otrokov celostni razvoj. Zato smo v diplomskem delu opisali in predstavili zdravstveno-higienski režim ter ob tem odgovorili na vprašanje, ki smo si ga zastavili: Na kakšen način je otrokom, vključenim v vrtec, omogočen zdrav razvoj na vseh področjih: gibalnem, spoznavnem, emocionalnem in socialnem. In spoznali, da ne samo okolje, tudi vzgojitelji in drugi strokovni delavci ter tudi starši so tisti, ki otroku privzgajajo odnos do zdravja, najprej z lastnim vzgledom, nato še preko dejavnosti, ki zdravje vzpodbujajo, vzdržujejo in ohranjajo.
Ključne besede: Ključne besede: bolezni otrok, obvezno cepljenje, cepiva, otroci, vrtec, vzgojitelji, starši
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 2376; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici