| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 319
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Vloga staršev pri spalni rutini otrok
Klavdija Beučar Brdnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Dobro spanje je pogoj za normalno delovanje človeškega organizma. Z njim vplivamo na zdravje posameznika, še posebej otroka, zato ima pomembno vlogo. Pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na otrokov kognitivni in telesni razvoj. Družina pomembno vpliva na spalne navade otrok, saj je od nje odvisno, kakšnega načina uspavanja se bo lotila, da bo ustrezalo tako otroku kot staršem. Pri tem lahko starši izbirajo med različnimi tehnikami uspavanja. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljena različna strokovna stališča avtorjev o družini in medsebojnih odnosih ter pomenu spanja. Prav tako so izpostavljene pomembne ugotovitve o motnjah spanja in nespečih otrocih. Predstavljeni sta tudi vloga družine pri sproščanju otroka pred spanjem in pomen tolažilnih navad. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 59 anketirank in 55 anketirancev. V raziskavi nas je zanimalo, kako starši uspavajo svoje predšolske otroke in kakšni so njihovi načini uspavanja glede na starost ter izobrazbo anketirancev. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih analizirali s statističnim programom SPSS. Podatki kažejo, da se starši najpogosteje poslužujejo branja pravljic pred spanjem in da pri nespečem otroku le včasih poiščejo strokovno pomoč. Večina staršev otroke uspava ob istem času, saj se zavedajo, da je ustaljen urnik pri otroku zelo pomemben.
Ključne besede: predšolski otrok, starši, uspavanje otrok, spanje otrok, spalna rutina
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 179; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (624,52 KB)

12.
STARŠI IN SPOLNA VZGOJA OTROK V PREDPUBERTETNEM OBDOBJU
Špela Žibert, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava spolno vzgojo otrok v predpubertetnem obdobju otrokovega razvoja. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila izvedena raziskava na vzorcu 200 staršev. Z deskriptivno in kavzalno - neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja je bila preučena skrb za lastno osveščenost staršev o spolni vzgoji otrok, ravnanje staršev, vezano na spolno osveščanje in hkrati osvetlitev stališča staršev do spolnega osveščanja otrok v družini. V okviru tega pa še obstoj razlik glede na starost staršev in stratum bivanja staršev v otroštvu ali starost otrok. Rezultati so pokazali, da se je večina staršev poučila o spolnosti izven doma, med vrstniki in v šoli in ne v svoji družini. Starši večinoma odgovarjajo na otrokova vprašanja o spolnosti sproščeno in nimajo razloga za neprijetnost. O spolni vzgoji se pogovarja in sodeluje cela družina. Na žalost pa jih še vedno veliko meni, da je spolna vzgoja v predpubertetnem obdobju nepotrebna. Anketa je prav tako pokazala, da postaja spolna vzgoja vedno bolj prisotna in se ji posveča več pozornosti kot se ji je v preteklosti. Mlajši starši so med odraščanjem pogosteje deležni sproščenega pogovora o spolnosti kot starejši starši. Prav tako so se starši, ki so v otroštvu živeli v mestu, v družini veliko bolj sproščeno pogovarjali o spolnosti kot pa tisti, ki so živeli na podeželju.
Ključne besede: spolna vzgoja, spolnost, starši, družina, spolni razvoj, komunikacija, predpubertetni otrok
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 118; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (734,62 KB)

13.
Doživljanje staršev ob samouničevalnem vedenju njihovega otroka
Sanja Ivanjšič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem preučevala področje samouničevalnega vedenja pri otrocih. Delo vsebuje različne opredelitve samouničevalnega vedenja na splošno. V teoretičnem delu so podrobneje opisani vzroki za tovrstno vedenje, vloga staršev ob tovrstnem vedenju, vplivi na bližnje, odzivi in razumevanje staršev ter napotki glede iskanja pomoči. V empiričnem delu je predstavljena analiza podatkov in njihova interpretacija. Izpostavljena so najpogostejša samouničevalna vedenja pri otrocih, razlike v vrstah in trajanju tovrstnega vedenja, občutja staršev in njihovi odzivi glede na starost otroka, ko se je vedenje pojavilo, spol in izobrazbo staršev. Ugotavljali smo tudi, komu ali čemu starši pripisujejo vzrok za samouničevalno vedenje. Podatke sem pridobila s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika. Raziskava je pokazala, da je najpogostejše samouničevalno vedenje med otroci samopoškodbeno vedenje. Ob soočanju s tovrstnim vedenjem otroka se starši najpogosteje spopadajo z občutkom strahu in nemoči. Po seznanjenju s samouničevalnim vedenjem pogosto povečajo svoj nadzor nad otroci. Vrste in trajanje otrokovih samouničevalnih vedenj, občutja staršev in njihovi odzivi na tovrstno vedenje otroka so povezani s starostjo otroka, spolom staršev in njihovo izobrazbo. Med materami in očeti ne prihaja do razlik glede na to, katerim dejavnikom za samouničevalno vedenje pripisujejo večji pomen.
Ključne besede: Starši, otroci, samouničevalno vedenje, občutja, pomoč.
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 127; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

14.
Pogled staršev na otroka s posebnimi potrebami
Jana Ivartnik, Sašo Topler, 2020, magistrsko delo

Opis: Otrok s posebnimi potrebami je v večinskih osnovnih šolah vedno več. Odstotek otrok s posebnimi potrebami, ki so v Sloveniji vključeni v vzgojo in izobraževanje narašča. Šole in razredi postajajo zelo raznoliki, pri tem pa je potrebno za kvalitetno šolanje otroka s posebnimi potrebami izpolniti veliko standardov, ki jih prinaša zakonodaja. Veliko učiteljev se še vedno ne počuti dovolj usposobljenih za poučevanje otrok, ki imajo posebne potrebe, veliko staršev in učencev na drugi strani pa čuti, da otroci s posebnimi potrebami ne sodijo v večinske osnovne šole. V magistrski nalogi predstavljamo, kako so otroci s posebnimi potrebami sprejeti v večinskih osnovnih šolah, kaj o tem menijo starši otrok brez posebnih potreb in kakšna so stališča staršev, ki imajo v večinski šoli otroka s posebnimi potrebami. Otroci s posebnimi potrebami so kljub inkluziji in napredku na tem področju še vedno zelo pereča tema. Naša magistrska naloga se bo osredotočila na primerjavo vključenih otrok s posebnimi potrebami v večinske osnovne šole v dveh slovenskih regijah, Koroški in Štajerski.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, starši, šola, pričakovanja staršev
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 134; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

15.
Vloga šolskega svetovalnega delavca na področju razredne klime
Petra Krajnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo splošna teoretična izhodišča o razredni klimi. Opisujemo načine merjenja razredne klime, njen vpliv na učno uspešnost in samopodobo učencev ter strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime. Še posebej se v teoretičnem delu osredotočamo na vlogo, ki jo ima na področju razredne klime šolski svetovalni delavec. Opisujemo njegovo delo na področju razredne klime z različnimi akterji: učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi institucijami. V zaključku predstavljamo ovire in težave, s katerimi se šolski svetovalni delavci spopadajo pri svojem delu. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 175 šolskih svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije, predstavljamo rezultate naše raziskave. Ugotavljamo, da šolski svetovalni delavci posvečajo pozornost področju razredne klime, vendar največkrat takrat, kadar težave že nastopijo (npr. konflikti, nasilje) ter jih za pomoč prosijo učitelji. Svetovalni delavci pripomočke za merjenje razredne klime in strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime poznajo in jih tudi uporabljajo. Preventivno v glavnem ne delujejo, kar je posledica pomanjkanja časa in preobremenjenosti z administrativnim delom.
Ključne besede: razredna klima, šolski svetovalni delavec, učenci, učitelji, starši
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

16.
Zadovoljstvo in stres pri starših otrok s specifičnimi učnimi težavami
Lenart Poklič, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se vedno več pozornosti namenja problematiki otrok z disleksijo in specifičnimi učnimi težavami (SUT). Vrstijo se različne študije, napredujejo metode dela z otroki s tovrstnimi težavami, tudi ozaveščenost splošne populacije o tem problemu je vedno večja. V povezavi s problematiko otrok z disleksijo pa se pogosto pozablja na vlogo staršev, na njihovo zadovoljstvo in stres, ki ga doživljajo. V pričujoči nalogi želimo narediti premik k večjemu razumevanju doživljanja staršev. Hoteli smo proučiti njihovo kakovost življenja, konflikt med delom in družino, stres in obremenitve, s katerimi se srečujejo. V ta namen smo izvedli spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo 142 staršev otrok s SUT in disleksijo. Udeležence smo pridobili s pomočjo društev, ki nudijo oporo staršem in otrokom, ter prek družbenih omrežij. V končnem vzorcu je bilo 138 žensk in 3 moški. Povprečna starost udeležencev ankete je M = 43,1 let (SD = 7,3), pri čemer je bil najmlajši star 16, najstarejši pa 63 let. Ugotovili smo, da so starši, ki so bolj vključeni v šolsko delo otroka in ki doživljajo več konflikta med delom in družino, bolj pod stresom. Med pomembnejšimi izsledki so tudi negativne povezave med starševskim stresom ter družinsko kohezivnostjo in kakovostjo življenja. Rezultati nakazujejo na težave, s katerimi se srečujejo starši otrok z disleksijo in SUT. Dodatno usmerjajo pozornost na to specifično populacijo ter dajejo usmeritve za oporo in pomoč proučevani populaciji. Raziskava je po vsebini zasnovana tako, da meri elemente, ki sestavljajo temo študije, ki je malo raziskano področje. Preprostost uporabe in dostopnost zasnovanega vprašalnika je dobrodošla za izvedbo. Največja slabost, ki je skupna vsem vprašalnikom takšne narave, je samoocenjevanje, ki poteka brez nadzora v nekontroliranem okolju.
Ključne besede: disleksija, specifične učne težave, starši, otroci, stres
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 172; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (582,02 KB)

17.
Pregled literature o nasilju odraslih otrok nad starši in nasilju nad starejšimi
Monika Klun, Danijela Frangež, 2019, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je narediti pregled literature s področja nasilja odraslih otrok nad starši, ki se v objavah prepleta z nasiljem nad starejšimi, ugotoviti, ali je mogoče govoriti o dveh različnih vrstah nasilja med družinskimi člani (tj. nasilju (mladoletnih) otrok nad starši in nasilju nad starejšimi), in razpravljati o značilnostih ter vsebinskih vrzelih na področju nasilja odraslih otrok nad starši. Metode: V prispevku so predstavljene ugotovitve sistematičnega pregleda literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: COBIB, Web of Science, Sage, SpringerLink, Taylor and Francis online, Routledge in Proquest Central. Baza COBIB je bila pregledana z metodo PRISMA. Ugotovitve: Področje nasilja odraslih otrok nad starši je eno izmed najmanj raziskanih področij nasilja med družinskimi člani. Ugotovitve omenjene tematike so zasenčene predvsem z objavami s področja nasilja nad starejšimi. Nasilje odraslih otrok nad starši je raziskano predvsem s kriminološkega in psihološkega vidika, nekaj pa je tudi objav, ki obravnavajo vprašanje družbenih stališč o nasilju odraslih otrok nad starši skozi opredeljevanje intenzivnosti nasilja (hujša, srednja, lažja). Manj pogoste so predvsem raziskave, ki bi obravnavale družbene stereotipe in kriminalistične vidike tovrstne problematike. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov preprečevanja in interveniranja v primerih nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje nasilje nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bo obravnavala zgolj nasilje odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, nasilje nad starši
Objavljeno: 07.04.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Urgentna stanja pri predšolskih otrocih obravnavanih v dežurni ambulanti
Bernardka Sajevec, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Predšolski otroci stari od 2 do 6 let so nenehno izpostavljeni najrazličnejšim boleznim in poškodbam. Ukrepanje staršev je zato v takšnih primerih lahko tudi življenjskega pomena. Starši morajo imeti dovolj znanja, da lahko svojemu otroku v nujnih stanjih ustrezno pomagajo. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Predstavili smo najpogostejša urgentna stanja pri predšolskih otrocih obravnavanih v dežurni ambulanti. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali v kolikšni meri potrebujejo otroci urgentno obravnavo in kako postopajo starši, preden otroka pripeljejo v dežurno ambulanto. Izvedli smo anketo pri 30. starših, ki je vsebovala 24 vprašanj. Narejena je bila tudi retrospektivna študija statistike diagnoz preko programa Isoz21. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da 83 % staršev meni, da znajo dobro postopati v primeru poškodb in bolezni pri svojih otrocih, vendar jih 30 % vedno poišče pomoč pri dežurni službi. V triletnem obdobju je bilo v dežurni ambulanti obravnavanih skupaj 1991 otrok starih od 2 do 6 let. Sklep: Pravilno postopanje staršev ob nujnem stanju otroka je bistvenega pomena, zato pa potrebujejo dovolj znanja. Čeprav so starši ocenili svoje znanje kot dobro, se je izkazalo, da temu vedno ni tako, zato bi bilo potrebno znanje obnavljati z raznimi tečaji in predavanji na to tematiko, predvsem pa z dobro osveščenostjo s strani zdravstvenih delavcev in tudi v obliki brošur, zloženk in letakov, ki so dostopne v zdravstvenih ustanovah.
Ključne besede: dežurna ambulanta, predšolski otrok, nujna stanja, medicinska sestra, starši
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

19.
Doživljanje staršev otrok, obolelih za rakom: socialne predstave o bolezni
Ives Zemljarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Kadar za rakom zboli otrok ali mladostnik, je bolezen še posebej obremenjujoča za starša; negotovost glede uspeha zdravljenja pa vztraja še leta po diagnozi. Dosedanje raziskave na tem področju se večinoma osredotočajo na posameznika ali družino, medtem ko zanemarjajo socialno-psihološki vidik, kot so socialne predstave o bolezni in nekatera druga z zdravljenjem povezana prepričanja. Namen magistrskega dela je raziskati, kako je izkušnja zdravljenja raka oblikovala predstavo staršev obolelih otrok o bolezni ter kako je oblikovala doživljanje sebe in vsakdanje funkcioniranje po koncu zdravljenja. Cilj raziskave je dobiti vpogled v doživljanje bolezni in tako razumeti, kako se starši z njo soočajo. Izbrali smo kvalitativni pristop, in sicer metodo interpretativne fenomenološke analize, ki analizo usmerja k celostnemu razumevanju doživete izkušnje. Napravili smo 10 polstrukturiranih intervjujev s starši, katerih otroci so se v mladostništvu zdravili zaradi raka. Po koncu kodiranja smo opredelili 76 kod, ki smo jih razvrstili v 12 kategorij, in opredelili štiri nadredne teme: Bolezen rak kot grožnja, Boj za preživetje, Opora starša pri obvladovanju bolezni in Sprememba kot proces, ki smo jih na koncu integrirali s preteklimi spoznanji. Predvidevamo, da bomo s celostnim razumevanjem izkušnje staršev za rakom obolelih otrok prispevali k oblikovanju ustreznih preventivnih ukrepov za ohranjanje psihičnega blagostanja tudi več let po koncu zdravljenja.
Ključne besede: starši, rak pri otrocih in mladostnikih, socialne predstave o bolezni, interpretativna fenomenološka analiza, polstrukturirani intervju
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 408; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

20.
Stiki starih staršev z vrtcem, ki ga obiskujejo njihovi vnuki in vnukinje
Tjaša Nagode, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavani stiki starih staršev z vrtcem, ki ga obiskuje njihov vnuki. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je pozornost namenjena proučevanju tega, kdo so stari starši in kakšno vlogo imajo v vnukovem življenju. Predstavljeni so tipi starih staršev in slogi njihovega delovanja. Poleg tega je preverjeno, kakšne pravice imajo stari starši z zakonodajnega vidika. Opisan je pojem navezanosti in kakšna je navezanost starih staršev in vnukov. V delu je predstavljen pomen vrtca kot ustanove in na kakšne načine lahko družina sodeluje z njim. Empirični del raziskave zajema predstavitev rezultatov anketiranja starih staršev. Z anketiranjem se je ugotavljalo, ali obstajajo razlike med starimi starši pri sodelovanju z vrtcem. Vzorec so sestavljali stari starši, ki so imeli svojega vnuka vključenega v eno izmed enot Vrtca Slovenske Konjice. V raziskavi je sodelovalo 109 starih staršev. Proučevale so se razlike v stikih z vrtcem glede na spol, starost, izobrazbo in bližino bivanja starih staršev. Ugotovljeno je bilo, da neodvisne spremenljivke niso povezane s stiki starih staršev z vrtcem.
Ključne besede: stari starši, navezanost, vloga starih staršev, vrtec, sodelovanje z vrtcem
Objavljeno: 03.02.2020; Ogledov: 411; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici