| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 310
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI OTROK V VRTCU
Urška Erženičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Najpogostejše bolezni otrok v vrtcu opisuje otroške bolezni in njihove simptome.Zaradi otroških bolezni so otroci v predšolskem obdobju velikokrat odsotni v vrtcu. zelo pogosto zbolevajo otroci v prvem starostnem obdobju in pa tudi otroci, ki so v vrtec vpisani prvo leto. v teoretičnem delu so najprej predstavljene razvojne značilnosti predšolskega otroka ter najpogostejše otroške bolezni in njihove značilnosti. Podrobneje smo predstavili cilje iz kurikula in obveznosti staršev in vzgojiteljev do otrok v vrtcu. Poglavje zaključujemo s podatki o prisotnosti otrok v koroških vrtcih v šolskem letu 2005/2006 in 2006/2007, ki smo jih pridobili s pregledom dnevnikov v omenjenih vrtcih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo odgovorov 92 staršev na anketni vprašalnik. Na vprašanja so odgovarjali starši otrok v vrtcu Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in v vrtcu Ravne na Koroškem. Namen raziskave je bil s pomočjo anketnih vprašalnikov preveriti podatke o najpogostejših boleznih otrok v predšolskem obdobju. Ugotoviti smo hoteli zaradi katerih bolezni otroci največkrat izostajajo v vrtcih in ali s starostjo postanejo otroci bolj odporni in manjkrat manjkajo v vrtcu. Odgovori staršev na anketna vprašanja so nam pokazali, da so najpogostejši vzrok odsotnosti v vrtcu bolezni dihal. Ugotovili smo tudi, da otroci v drugem starostnem obdobju manjkrat manjkajo v vrtcu zaradi bolezni. Vzgojiteljice starše redno obveščajo o izbruhih bolezni v skupini.
Ključne besede: otrok, vrtec, predšolsko obdobje, bolezni, starši.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3816; Prenosov: 549
.pdf Celotno besedilo (476,24 KB)

13.
RAZVOJ VRTCA POBREŽJE
Petra Trunkl, 2009, diplomsko delo

Opis: Vrtec Pobrežje, imenovan Dom igre in dela je začel delovati leta 1948. Otrokom so bile sprva na voljo le lesene igrače, kotičke pa so opremljale vzgojiteljice s pomočjo staršev. Zaradi vse večjih potreb po vzgoji otrok je vrtec Pobrežje leta 1970 dobil prvo enoto klasičnega tipa. V naslednjih letih so se odprle tudi enote Ob gozdu, Jasli Grinič, Najdihojca, Brezje, Mojca, Duplek, Dvorjane, Korena ter Kekec in Čebelica. Leta 1996 je vrtec zaradi priključitve občini Duplek izgubil tri enote. Tudi enota Ostržek se ne uporablja več, saj je leta 1988 dobil stavbo v najem Center sonček Maribor. Nove spremembe so prišle tudi leta 1995 z metodologijo Korak za korakom, ter leta 1999, ko je Republika Slovenija sprejela Kurikulum za vrtce. Vrtec je vključen v različne projekte na mednarodni in državni ravni, tekom dneva pa so otrokom ponujene tudi obogatitvene dejavnosti ter dodatne v popoldanskem času. Preteklo leto je vrtec Pobrežje praznoval 60. letnico delovanja. V teh letih se je v matično knjigo vpisalo že več kot 15000 otrok. Letošnje šolsko leto deluje vrtec Pobrežje z 29. oddelki, 543. vpisanimi otroki in 98. zaposlenimi.
Ključne besede: vrtec, zgodovina, projekt, program, sodelovanje s starši, obogatitveni program, dodatni program
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3374; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (20,37 MB)

14.
Vpliv prehrane na rast in razvoj šolskih otrok
Vesna Stipeć, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje, kakšen vpliv ima prehrana na otroke v šolski dobi ter kakšne so njihove navade glede na ekonomski, socialni in kulturni status. Prikazali smo, katere vrste prehranjevalnih sestavin so ključne za rast in razvoj otrok ter opozorili na to, katero hrano je treba konzumirati več in bolj pogosto ter kateri se izogibati. Predstavili smo vlogo staršev, medicinske sestre v šolskem dispanzerju in delavcev šole za izboljšanje prehrane šolskih otrok. Izrazito je poudarjena vloga šole v smislu, da se učne vsebine o hrani in prehrani uporabljajo tako v praksi kot vsakodnevnem življenju. Na kratko smo se ozrli tudi na motnje prehranjevanja, ki nastanejo predvsem zaradi anomalij v prehrani in so najpogosteje posledica psihičnih moten. Namen raziskave, ki smo jo izvedli v januarju 2009, med učenci petih razredov Osnovne šole Delnice, je bil ugotoviti vpliv zdrave in pravilne prehrane na rast in razvoj šolskih otrok in kateri so tisti dejavniki tveganja, ki delujejo na telesno težo šolskih otrok. Rezultati raziskave kažejo na to, da imajo šolski otroci radi suho, nekuhano hrano, predvsem mesne izdelke in veliko sladic. Jedo pa premalo sadja in zelenjave ter pijejo premalo tekočine. Prav takšen način prehrane pa negativno vpliva na rast in razvoj šolskih otrok, saj povzroča debelost. Do takšnega zaključka smo prišli na podlagi dejstva, da se 60% anketiranih otrok prehranjuje nezdravo in uživa preveč maščob in sladic ter da ima več kot polovica anketiranih otrok zvišan IBM za kar 10%. Rezultati potrjujejo hipoteze, da se otroci premalo gibljejo in ukvarjajo s športom. V skladu s tem je prehrana šolskih otrok v ožji povezavi z načinom življenja, rase in kulture. Pri tem smo izvzeli nepravilno prehrano, na prvi pogled privlačno, vendar po svoji sestavi in načinu priprave nezdravo in zdravju škodljivo.
Ključne besede: šolski obrok, starši, šola, medicinska sestra, prehrana, prehranjevalni dejavniki
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 3810; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (711,89 KB)

15.
DRUŽINA, VZGOJA IN POSLANSTVO STARIH STARŠEV
Patricija Brdelak, 2009, diplomsko delo

Opis: Naš svet je svet nenehnih sprememb in velikih tveganj na vseh nivojih življenja. Na voljo imamo ogromno stvari, pripomočkov, ki naj bi nam olajšali življenje, potrošništvo ni bilo še nikdar tako razširjeno, a vse to človeka na zadovoljuje. V svetu, preplavljenem z zunanjimi dražljaji visoko razvite informacijsko-komunikacijske tehnologije, odraščajo otroci, bodoči oblikovalci družbe. V nalogi prikazujem namen sožitja, ki ga v naši družbi (še) premalo spodbujamo. Pot k doseganju ciljev ne vodi preko nasilja in kriminala, ampak z uporabo demokratičnih sredstev, kar spodbuja tudi Evropska unija. Družina, šola in celotna družba smo zato soodgovorni za vzgojo, ki je danes pluralistična, sestavljena iz mnogo vzgojnih praks.
Ključne besede: družina, vzgoja, otrok, otroci, starši, stari starši.
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 2498; Prenosov: 824
.pdf Celotno besedilo (506,25 KB)

16.
STARŠI IN SPODBUJANJE GLASBENE SPOSOBNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU
Milan Lebar, 2009, diplomsko delo

Opis: Inteligenca je sposobnost reševanja novih težav in novonastalih situacij. Glasbena inteligenca kot ena izmed sedmih lastnosti človeškega uma ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja in sodobno multimedijsko komunikacijo. Glasbena vzgoja je pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje ter zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj. Otrok skozi poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe intelektualno raste, saj ga glasba vodi k razmišljanju in reševanju problemov ter organizaciji zaznav v smislu povezav, primerjav in ustvarjanju novih pojmov. Eden od bistvenih ciljev in nalog predšolske glasbene vzgoje je, da otroku omogočimo doživljanje glasbe, zbujamo veselje in sproščenost v življenju in s tem vplivamo na otrokovo čustvovanje. Številni avtorji, ki so raziskovali glasbeni razvoj otrok, so ugotovili, da že nekaj tednov po rojstvu opazimo pri dojenčkih dve vrsti reakcij, odvisni od zvočnih dražljajev. Petje pesmi je najbolj razširjena oblika muziciranja otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Otrok preko gibalnih, likovnih, besednih in drugih dejavnosti ustvarjalno izraža glasbena doživetja ali zvočne predstave. Otrok pri razvoju glasbene ustvarjalnosti razpolaga z melodijo, ritmom, obliko in ekspresivnimi kvalitetami (zvočno barvo, tempom, dinamiko). Domače okolje je zelo pomembno za otrokov glasbeni napredek.
Ključne besede: glasbena inteligenca, starši, zgodnje otroštvo, glasbena vzgoja, spodbujanje
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2257; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (725,63 KB)

17.
ŠPORT IN MLADI - POGLED NA ŠPORT PRI RAZLIČNO ŠPORTNO AKTIVNIH MLADOSTNIKIH
Rok Šalej, 2009, diplomsko delo

Opis: Z raziskavo sem želel ugotoviti, kakšne so razlike med športno aktivnimi in športno neaktivnimi mladostniki. Vzorec anketirancev je zajemal dijake prvega in drugega letnika Gimnazije Ravne na Koroškem, dva splošna in dva športna razreda. Ugotovil sem, da imajo športno aktivni mladostniki več delovnih navad in samodiscipline, da si znajo dobro organizirati svoj čas in so uspešni v šoli, da si skozi športno aktivnost razvijajo tudi svoj sistem športnih vrednot in da je pri tem zelo pomembna tudi vloga staršev v športu v obliki spodbujanja in podpiranja pri njihovi športni dejavnosti. Rezultati so tudi pokazali, da so športniki uspešnejši od nešportnikov tudi na drugih življenjskih področjih, vendar le na tistih, kjer je čas nerelevanten dejavnik. Nešportniki so tako na primer lahko bolj dejavni tudi na glasbenem področju.
Ključne besede: šport, mladostniki, vrednote, samodisciplina, delovne navade, starši.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 4185; Prenosov: 841
.pdf Celotno besedilo (399,45 KB)

18.
VEDENJE PORABNIKOV PRI NAKUPU OTROŠKIH IGRAČ
Katja Gregorčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vedenje otrok in staršev pri nakupu otroških igrač. Kot sem ugotovila, je otroški trg zelo razvit in oglaševalci skoraj vsak dan razvijajo nove metode, kako pritegniti otrokovo pozornost. Res je, da o nakupih otroških igrač odločajo starši, ki upoštevajo predvsem funkcionalnost igrače, a pri tem veliko vlogo igrajo tudi otroci in njihove želje. Oni so tisti, ki dajo pobudo, izberejo in povedo kaj jim je všeč. Presenetljivo je, da je raziskava pokazala, da starši ne zapravijo več denarja za nakup igrač kadar nakupujejo z otroki. Temu verjetno botruje tudi dejstvo, da imajo danes otroci že tako preveč igrač in se starši bolj zavestno odločijo kdaj in kakšno igračo kupiti. Poleg tega pa pomembno vlogo igra tudi cena, saj se staršem zdijo igrače predrage. Zelo pomembno vlogo pri nakupu igrač imata kakovost in varnost igrač. Starši se zavedajo in cenijo dobre igrače, vedno bolj pa so o tem tudi obveščeni.
Ključne besede: • otrok • starši • igrača • nakup • kupec • porabnik
Objavljeno: 18.11.2009; Ogledov: 2037; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (722,93 KB)

19.
DEJAVNIKI IN INDIVIDUALNE TER ORGANIZACIJSKE POSLEDICE KAJENJA
Jožica Mesarič, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo dejavnike, ki vplivajo na začetek kajenja, proučujemo stanje kajenja na različnih skupinah raziskovancev in jih primerjamo z drugimi raziskavami. Z raziskavo smo spremljali učinke zdravstvenovzgojnega programa Vzgoja za nekajenje. Z delom proučujemo motive za kajenje v povezavi z različnimi vidiki vedenj in stališč, ugotavljamo pozitivne in negativne vplive zakona o omejevanju kajenja in vzporejamo njegov vpliv v različnih skupinah kadilcev in bivših kadilcev na individualnem in organizacijskem nivoju. V teoretičnem delu podajamo spoznanja in raziskave različnih avtorjev, ki nam služijo za primerjavo in vpogled v področje vpliva kajenja na zdravje in posledice, ki jih zaradi kajenja čutijo posamezniki in družba. Raziskave opozarjajo na problem škodljivosti in posledice, ki se pokažejo s časovnim zamikom in zaradi trenda kajenja pri mladostnikih — zniževanje let začetka kajenja. Zaradi kajenja pričakujemo vedno večje probleme. V empirično raziskavo smo vključili štiri skupine različnih opazovancev in oblikovali pet različnih ocenjevalnih vprašalnikov. Za starše, katerih otroci vstopajo v program vzgoja za nekajenje, da vidimo, če potrjujejo potrebnost programa. Napravili smo posnetek stanja glede kajenja, da bi proučili problem pasivnega kajenja in ugotavljali, kaj bi motiviralo kadilce, da bi opustili kajenje. Učinke in potek zdravstvenovzgojnega dela smo ugotavljali z vidika treh udeleženih skupin, in sicer z mnenji učiteljev, katerih učenci so bili vključeni v delavnice, preverjali smo učinke pri učencih, ki so bili vključeni v projekt in upoštevali smo tudi mnenja staršev. Pri odraslih kadilcih smo proučevali motive za kajenje, ugotavljali povezavo med izobrazbo, začetkom kajenja, razlogi za opuščanje, zavedanjem škodljivih posledic in uspešnostjo v zasebnem in poklicnem življenju. Primerjali smo različna stališča in vedenja kadilcev in bivših kadilcev med seboj in ugotavljali spremembe po uvedbi zakona o omejevanju tobačnih izdelkov. Dokazali smo, da starši podpirajo pogovor o kajenju in da se pomembnost veča s starostjo njihovih otrok. Ugotovili smo, da je delež staršev kadilcev takšen kot v drugih študijah. Dokazali smo, da starši pogosto razmišljajo o opustitvi kajenja in da pripisujejo bolezni ključni pomen, ki bi jih motivirala za opuščanje kajenja. Pri mladostnikih, ki so bilo vključeni v zdravstvenovzgojni program smo ugotovili, da 78,6 % učencev, ki so stari 13 let, še ni pokadilo nobene cigarete, kar je bolje kot v drugih študijah. 3 % učencev kadi več kot dvajset cigaret na dan. Glede razmišljanja o kajenju v bodoče smo dobili podatek, da 5,3 % učencev meni, da bodo kadili, ko bodo v srednji šoli, kar je veliko nižji odstotek, kot so dejanski podatki o kajenju v srednjih šolah. Ugotovili smo velik vpliv vrstnikov na začetek kajenja in da med njimi ne poteka izmenjava informacij o škodljivosti kajenja. Pri odraslih kadilcih smo ugotovili, da jih največ kadi zaradi zmanjšanja napetosti, posebno pri tistih, ki pokadijo večje število cigaret, in povečanja prijetnih občutkov in da so le-ti manj zaskrbljeni za svoje zdravje. Ugotovili smo, da na opuščanje kajenja vpliva biološka starost bolj kot leta kajenja, kar morda sovpada s pojavom bolezni in da nižja kot je izobrazba, večji je delež kajenja. Kadilci, ki so zaskrbljeni za svoje zdravje bolj pogosto razmišljajo, da bi opustili kajenje. Ugotovili smo, da zaradi zakona o prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih polovica kadilcev kadi enako, da jih je 10 % opustilo kajenje, ostali pa so zmanjšali število pokajenih cigaret. Potrdili smo, da je med kajenjem in doživljanjem nesreče oziroma neuspešnosti povezava, kar nakazuje, da je kajenje nadomestek oziroma pomoč v nesrečnem in neuspešnem življenju.
Ključne besede: dejavniki, posledice kajenja, zdravstvena vzgoja, učenci, starši, učitelji, kadilci
Objavljeno: 07.08.2009; Ogledov: 4121; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

20.
POSTAVLJANJE IN KRŠITEV MEJA - KAJ POMENIJO ODZIVI STARŠEV, KI DAJO IN NE DAJO PODPORE OTROKU
Judita Kosi, Monika Žökš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi v teoretičnem delu sta predstavljeni primerjavi med odzivi staršev, ki izražajo podporo otroku in odzivi staršev, ki ne izražajo podpore otroku. Raziskave so bile izvedene med starši, ki imajo otroke v vrtcih, in starši, ki imajo otroke doma v varstvu. Sam namen raziskovanja je bil ugotoviti njihovo razumevanje o pomembnosti dajanja podpore in o škodljivosti ne dajanja podpore, s katerimi močno vplivajo na otrokov celostni razvoj (odvračajo od doživljanja občutkov in jemljejo odgovornosti otroku za svoje izbire). Metodologija temelji na deskriptivni raziskovalni metodi. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna tehnika z anketnim vprašalnikom zaprtega tipa. Raziskava je pokazala, da starši delno razumejo pomembnost dajanja podpore in škodljivosti ne dajanja podpore otroku. Njihova intenzivna podpora se kaže takrat, kadar je njihov otrok v stiski (ga potolažijo in mu prisluhnejo, kadar se poškoduje in ga kaj boli) v situacijah, ki se velikokrat dogajajo v vsakdanjem življenju. Nepodpiranja pa pravzaprav ni niti močno čutiti. Najpogostejši pozitivni odzivi staršev so, da moramo otroku pri postavljanju meja dovoliti, da je odgovoren za svoja dejanja. Starši navajajo večje težave pri postavljanju meja in spreminjanju že postavljene meje. Najizrazitejša razlika, ki jo je raziskava pokazala med dajanjem in ne dajanjem podpore, je pri pojmu meja, pri katerem starši otrok v vrtcih uporabljajo mejo kot temelj, medtem ko se drugi starši porazdelijo v večji meri med vse tri odgovore. Kljub temu pa raziskava ne kaže, da bi starši imeli večje težave pri dajanju podpore pri vzgoji svojih otrok.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: odzivi staršev, starši otrok v vrtcih, starši nasploh, pomembnost dajanja podpore, škodljivost ne dajanja podpore, otrokov celostni razvoj.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2358; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (423,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici