| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 492
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih : magistrsko delo
Jasmina Mitev, 2022, magistrsko delo

Opis: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam.
Ključne besede: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 151; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Trajnostno poročanje in uporaba gri standardov v proizvodnih podjetjih
Mirjana Založnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno trajnostno poročanje in uporaba GRI standardov na primeru proizvodnih podjetij. Za namen raziskave trajnostnega poročanja vodilnih proizvodnih podjetij motornih koles, je bila izvedena primerjalna analiza. V analizo so bila vključena vodilna azijska, ameriška in evropska proizvodna podjetja. Želela sem ugotoviti, ali izbrana podjetja v svoja poslovna poročila vključujejo tudi trajnostne vidike poslovanja ter, če poročajo v skladu z GRI standardi. Na podlagi pregleda literature, sem v teoretičnem delu predstavila trajnostni razvoj, trajnostno poročanje in GRI standarde. V drugem delu pa sem podrobneje analizirala vsebino poročil izbranih vodilnih podjetij in jo v nadaljevanju tudi primerjala. V analizo je bilo zajetih skupaj devet uspešnih proizvodnih podjetij, od tega tri iz posamezne celine. Zanimalo me je, kako podjetja poročajo, katere standarde uporabljajo in ali se njihova poročila med seboj razlikujejo oziroma v čem so si podobna. Rezultati so pokazali, da štirje od devetih obravnavanih podjetij poroča po GRI standardih in da vsa izmed njih, v svoje poročanje vključujejo tudi trajnostne vidike poslovanja. Ugotovljeno je bilo tudi, da so si poročila med seboj zelo podobna, vendar pa so vsebinsko najobsežnejša poročila azijskih proizvajalcev. Poudarek je predvsem na okoljskih vidikih trajnosti, sledijo pa družbeni vidiki. Podjetja se zavedajo, da njihovo delovanje povzroča različne negativne vplive na okolje. Z namenom zmanjšanja le-teh, si podjetja prizadevajo delovati na čim bolj trajnosten in okolju prijazen način. Za dosego tega poskušajo pri svoji proizvodnji na primer zmanjšati emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov, povečati uporabo obnovljivih virov energije ter povečati recikliranje in s tem zmanjšati količino odpadkov. S strani družbenih vidikov se podjetja trudijo izboljšati dejavnike kot so izobraženost in usposabljanje kadra, zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja, upoštevanje človekovih pravic in podobno. GRI je zbirka več standardov, podjetju pa pri poročanju ni treba zajeti vsakega izmed njih. Pri primerjavi poročil izstopa podjetje Honda, ki v primerjavi z drugimi poroča vsebinsko obsežnejše in zajema največ GRI standardov. izpostavimo pa lahko tudi podjetje Suzuki, ki za razliko od ostalih poroča tudi o ciljih, ki jih niso uspeli doseči.
Ključne besede: Trajnostno poročanje, GRI standardi, motorno kolo.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 197; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

3.
Analiza razumevanja proizvajalnih stroškov na izbranih primerih v Sloveniji
Let Lovse, 2022, diplomsko delo

Opis: Vsaka organizacija pri poslovanju porablja in obrablja prvine poslovnega procesa. Informacijam o vrednosti teh porab in obrab pravimo poslovni stroški. Za potrebe vrednotenja poslovnih učinkov moramo poslovne stroške ločiti na proizvajalne in neproizvajalne. Ta delitev je ključna, saj omogoča pravilno vrednotenje in izkazovanje posameznih računovodskih postavk (npr. zalog in odhodkov), kar posledično vpliva tudi na temeljne računovodske izkaze in preko izkaza poslovnega izida posredno tudi na davčno osnovo. Proizvajalne stroške pomensko definirajo tako Slovenski računovodski standardi kot Mednarodni standardi računovodskega poročanja. Oboji so med seboj vsebinsko harmonizirani, vendar pa Slovenski računovodski standardi proizvajalne stroške definirajo eksplicitno, česar v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja ne bomo zasledili. V raziskavi smo se zato ukvarjali s problemom, koliko je dejansko poenoteno razumevanje proizvajalnih stroškov med slovenskimi računovodji. S pomočjo spletne anketne raziskave in analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da med slovenskimi računovodji v razumevanju proizvajalnih stroškov ni pomembnih razlik. Poleg tega smo ugotovili, da je v povprečju na vprašanja v anketi manj kot polovica anketiranih odgovorila s strokovno najbolje utemeljenim odgovorom, kar razkriva, da je pri razumevanju proizvajalnih stroškov med slovenskimi računovodji še prostor za izboljšave. Glede na te ugotovitve smo tudi predstavili tri možne načine izboljšanja razumevanja proizvajalnih stroškov, s katerimi bi lahko izboljšali ugotovljeno stanje.
Ključne besede: stroški, proizvajalni stroški, vrednotenje zalog, analiza, Slovenski računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 121; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
5.
Razvitost trajnostnega poročanja v letnih poročilih subjektov javnega interesa
Adrijana Toplak, 2022, magistrsko delo

Opis: Poslovno poročanje, temelječe na v preteklost usmerjenem pregledu poslovanja, v današnjem času perečih okoljskih in družbenih izzivov ne zagotavlja več dovolj dolgoročno relevantnih informacij za heterogene skupine deležnikov. Rešitev se kaže v združevanju finančnih in nefinančnih podatkov o poslovanju družb. Predvsem poročanje o nefinančnih in v sklopu le-teh trajnostnih informacijah, prinaša gospodarskim družbam nemalo izzivov, vprašanj in dilem. Zaradi predvidenih koristi trajnostnega poročanja, se na ravni globalnega gospodarstva kaže trend nujnih zakonskih oziroma regulativnih spodbud. ZGD-1, v skladu z evropskimi direktivami, v 70. členu opredeljuje minimalni nabor zahtevanih vsebin poslovnega poročila, v sklopu posebnih določb za subjekte javnega interesa pa opredeljuje tudi kriterije za obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju. V magistrskem delu smo preučevali stopnjo vpetosti in razvitosti trajnostnega poročanja v letnih poročilih subjektov javnega interesa. Zakonska regulativa se je izkazala kot dober motivator za vključevanje vsebin o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročanje je prisotno in predstavlja uveljavljeno prakso pri večini analiziranih družb. Praksa trajnostnega poročanja med subjekti javnega interesa, kaže na pozitiven trend vpetosti upravljavskih, okoljskih in družbenih informacij v letna poročila, ugotavljamo pa splošno pomanjkanje poglobljenega in celovitega pristopa k predstavitvi tovrstnih informacij. Največ odprtih možnosti za izboljšavo smo v okviru analize vpetosti trajnostnega poročanja v letna poročila preučevanih družb našli v vključevanju trajnostnih informacij v poglavje o obvladovanju oz. upravljanju tveganj. Pri analizi izjav o nefinančnem poslovanju največ možnosti za izboljšave vidimo v obširnejšem poročanju o človekovih pravicah ter o boju proti korupciji in podkupovanju.
Ključne besede: trajnostno poročanje, subjekti javnega interesa, nefinančne informacije, izjava o nefinančnem poslovanju, ZGD-1, standardi GRI
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 261; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Hlajenje delavnice zaščitnih sredstev, htz velenje d. o. o.
Matko Briševac, 2022, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo prek programa IntegraCad izračunali toplotne izgube, toplotne dobitke in ventilacijo ter pridobili potrebne podatke za izbiro klimatske in prezračevalne naprave.
Ključne besede: IntegraCad, zakonodaja in standardi v klimatizaciji, transmisijske izgube, hladilne obremenitve, klimat, sistem prezračevalnih kanalov
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 198; Prenosov: 0

7.
Izgradnja spletnega učnega okolja o globalnih standardih gs1
Betka Fink, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja potek izgradnje učnega okolja o globalnih standardih GS1. Predstavljene so možnosti inovativnih pristopov v poučevanju z različnimi vrstami učenja kot so: navzkrižno učenje, učenje z argumentacijo, naključno učenje, kontekstno učenje, učenje z zgodbami in izkustveno učenje; različnimi tehnikami kot so: analitično razmišljanje, prikrito ocenjevanje, viharjenje misli, timsko delo in orodji kot so avdio, video, uganke, igre, virtualna resničnost, igrifikacija, mobilne aplikacije in e-učilnica. Podana je predstavitev sistema za podporo učenja Moodle in vtičnikov za inovativne načine priprave vsebin. Končni izdelek je prototip spletne učilnice za namene poučevanja kandidatov za prvo stopnjo certificiranja GS1 "Razume standarde GS1". V prototipu so uporabljene privzete funkcije Moodla kot so forumi, slovar, strani, povezave do video vsebin in vtičniki H5P, Igra, Level Up! ter BigBlueButton.
Ključne besede: Standardi GS1, Moodle, spletna učilnica, inovativne metode učenja
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 573; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

8.
Zasnova sistema sledljivosti z vidika obvladovanja kakovosti
Lea Šunko, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti povezavo sledljivosti in kakovosti predvsem z vidika ugotavljanja, v kolikšni meri lahko uvedba celovitega sistema sledljivosti vpliva na kakovost izdelkov in proizvodnih procesov. Sledljivost je zakonsko predpisana na določenih področjih, a se v zadnjem času njen pomen širi tudi na široko paleto drugih področij, na katerih ni zakonsko obvezna. Konkurenčna podjetja si z vpeljanim sistemom sledljivosti lajšajo poslovanje predvsem z vidika reševanja reklamacij in odpoklicev. V teoretičnem delu smo preučili pojma sledljivost in kakovost, nato pa predstavili povezavo med njima. V praktičnem delu smo za prikaz procesa vpeljave sistema sledljivosti uporabili laboratorij IPPS, ki deluje v sklopu Fakultete za organizacijske vede. Laboratorij še nima vpeljanega omenjenega sistema, zato smo morali sistem zasnovati od začetka, hkrati pa ugotoviti, ali je vpeljava sistema v laboratorij sploh smiselna. V programu ARIS Express smo popisali proces izdelave brošk z logotipom, izdelali smo plan uporabe različnih črtnih kod za namen označevanja na različnih točkah skozi proizvodni proces, skozi ekonomski vidik pa smo opredelili stroške vpeljave sledljivosti v laboratorij. Med izdelavo diplomskega dela vpeljava sistema ni bila realizirana, a smo lahko na podlagi dokazov, pridobljenih iz teoretičnega dela, potrdili vpliv sledljivosti na izboljšano kakovost izdelkov.
Ključne besede: sledljivost izdelkov, kakovost, identifikacijska koda, standardi ISO
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 415; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Analiza podjetništva v Savinjski regiji z vidika trajnostnega poslovanja
Maja Rehar, 2021, diplomsko delo

Opis: V trenutnem poslovnem okolju je na globalni ravni moč opaziti nekatera močna, finančno stabilna podjetja, ki se vse bolj zavedajo pomembnosti njihovih doprinosov družbi in okolju. Ta so primer dobre prakse, katera se vedno bolj implementira tudi v podjetja v Sloveniji. Če zavrtimo čas nekaj desetletij nazaj, so podjetja imela v ospredju zaslužek, stabilnost, pri čemer na delavce, družbo in okolje, ki so ga na raznovrstne načine degradirala, niso dajala posebnega poudarka. Zaradi nezavestnega delovanja so se pojavili negativni rezultati v naravnem okolju, v družbi, zaradi česar se vsi mi, kot tudi podjetniki, zavedamo, kako pomembno je za naše zanamce, sodelavce in druge delovati trajnostno. Predmet raziskave diplomskega dela je bil analizirati podjetja v Savinjski regiji z vidika trajnostnega poslovanja in s tem priti do rezultata o pojavnih oblikah okoljske, družbene in ekonomske trajnosti. S pomočjo letnih poročil, ki smo jih analizirali, smo prišli do splošnega rezultata, da vsa podjetja, ki so bila zajeta v vzorec v poslovanju, izkazujejo trajnostne vidike. V splošnem podjetja v letnih poročilih v največjem obsegu poročajo o družbeni trajnosti, pri čemer dajejo poudarek na njihove doprinose prebivalcem, društvom, šolam v lokalni skupnosti, v kateri delujejo.
Ključne besede: trajnostno poslovanje, ekonomska trajnost, okoljska trajnost, družbena trajnost, okoljski standardi, družbeni standardi, okoljevarstvo, družba.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 546; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (517,48 KB)

10.
Ocenjevanje kibernetsko varnostnih tveganj kritične infrastrukture
Aron Režek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izvedena analiza kibernetsko varnostnih tveganj vodovoda in pripadajočih vodnih zajetij. Prvi del naloge obsega teoretične osnove s področja kibernetske varnosti, kritične infrastrukture in metodologij za ocenjevanje kibernetskih tveganj. Praktični del diplomskega dela pa zajema popis vseh dobrin informacijskega sistema, ocene njihove vrednosti ter stopnje ranljivosti, definiranje možnih groženj in oceno pogostosti uresničitve ter analizo tveganj, izvedeno po kvalitativni metodi v skladu s standardom ISO/IEC 27005:2011. Sledi predstavitev rezultatov izvedene analize. Na njihovi podlagi so podani predlogi izboljšav za zmanjšanje stopnje tveganja.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetska varnost, grožnje, kritična infrastruktura, standardi, ocenjevanje tveganj
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 642; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici