1. Vloga centralne banke in vlade pri zagotavljanju stabilnosti cenLaura Korošec, 2025, diplomsko delo Opis: Vloga centralnih bank in vlad pri zagotavljanju stabilnosti cen je ključna za vzdržnost gospodarske rasti in blaginje. Po pandemiji Covid-19 so številna gospodarstva doživela visoko inflacijo, ki so jo sprožili predvsem ponudbeni šoki, povezani z rastjo cen energentov, hrane in surovin ter motnjami v dobavnih verigah. Empirična analiza štirih držav – Slovenije, Nemčije, ZDA in Švedske – je pokazala, da pravočasno in usklajeno delovanje monetarne in fiskalne politike prispeva k hitrejšemu umirjanju inflacije, medtem ko obsežne in dolgotrajne fiskalne spodbude povečujejo tveganja za javnofinančno stabilnost. Ugotovitve potrjujejo, da so med fiskalnimi ukrepi na kratek rok lahko učinkoviti ciljno usmerjeni ukrepi, kot so subvencije in omejitve cen, vendar morajo biti časovno omejeni in prilagojeni specifičnim gospodarskim razmeram.
Ključne besede: inflacija, stabilnost cen, monetarna politika, fiskalna politika, centralna banka, vlada
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. Predlog zamenjave sekundarne embalaže pakiranih mesnih in nekaterih mlečnih izdelov v izbranem podjetjuAnita Zalokar, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava embalažo v izbranem podjetju, ki se uporablja na oddelku mlečnih in mesnih izdelkov. Trenutno izbrana embalaža ni učinkovita glede pogojev po zadostni mehanski odpornosti in enostavni manipulaciji. Namen dela je podjetju predlagati alternativne rešitve za zamenjavo sekundarne embalaže z namenom učinkovitejše manipulacije z artikli. V teoretičnem delu smo opredelili pojme, ki so pomembni za razumevanje problematike praktičnega dela. V praktičnem delu smo se osredotočili na opis obstoječega stanja, pri čemer smo ugotovili, da je komisioniranje v izbranem podjetju neučinkovito. Največji vzrok za neučinkovito komisioniranje predstavlja ravno neustrezna embalaža. Predlagali smo dve različni alternativi – nakup embalaže iz trpežnejšega kartona in najem plastičnih zabojev. Zatem smo pripravili izračune, ki predstavljajo osnovo za določitev primernejše embalaže. Končne ugotovitve prispevajo k odločitvam glede uporabe embalaže, ki omogoča enostavnejšo manipulacijo in spodbujajo uporabo trajnostnih oblik embalaže.
Ključne besede: embalaža, karton, stabilnost, stroški, alternative
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,95 MB) |
3. Uporaba baterijskih hranilnikov električne energije za razbremenjevanje elektroenergetskega sistemaLuka Kavšek, 2025, magistrsko delo Opis: Prehod v brezogljično družbo spodbuja uporabo obnovljivih virov energije kot tudi uporabo električnih prevoznih sredstev. Z naraščanjem električnih porabnikov in neobvladljivih virov električne energije, se povečuje potreba po zagotavljanju stabilnosti omrežja in nemoteni dobavi električne energije. Ena od rešitev za zagotavljanje stabilnosti omrežja je uporaba baterijskih hranilnikov električne energije. Magistrsko delo se osredotoča na možnost uporabe baterijskih hranilnikov električne energije (BHEE) za zagotavljanje sistemskih storitev in za razbremenjevanje sistema. Z izvedeno analizo vprašalnika je ugotovljena povečana uporaba baterijskih hranilnikov za zagotavljanje sistemskih storitev v ENTSO-E omrežju. Študijska vključitev BHEE v elektroenergetski sistem je izvedena s programskim orodjem, s katerim so izvedene simulacije pretokov moči in dinamičnih simulacij, s katerim smo potrdili zmožnost BHEE za hitro sproščanje delovne moči za preprečitev izpadov in pomoči sistemskim operaterjem.
Ključne besede: BHEE, stabilnost elektroenergetskega sistema, sistemske storitve, simulacije
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,21 MB) |
4. Vpliv procesnih parametrov na biosintezo in razpad klavulanske kisline : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAljaž Šparaš, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv različnih procesnih parametrov na biosintezo in razpad klavulanske kisline v fermentacijski brozgi. Namen dela je bil sistematično oceniti, kako pH, temperatura ter začetne koncentracije klavulanske kisline, glicerola, fosfatov in nečistoč vplivajo na prirast v fermentacijskem mediju. Za načrtovanje eksperimentov smo uporabili metodo načrtovanja eksperimentov, vzorce fermentacijske brozge pa smo analizirali z metodo HPLC.
Rezultati kažejo, da ima začetni pH fermentacijske brozge izrazit vpliv na biosintezo in razgradnjo klavulanske kisline, saj se z višjim začetnim pH poveča produkcija klavulanske kisline. Z naraščajočo temperaturo in koncentracijo rastnega medija se znižuje koncentracija sintetizirane klavulanske kisline. Z zviševanjem vsebnosti glicerola in fosfatov v rastnem mediju se prav tako znižuje produktivnost bakterij. Vsebnost nečistote A v mediju nakazuje na razgradnjo klavulanske kisline, zato kaže negativno korelacijo glede na prirast. Drugače je z nečistočo G, ki se je pokazala za pozitivno, saj prirast pozitivno korelira z višjo začetno koncentracijo.
Ključne besede: klavulanska kislina, fermentacija, stabilnost, procesni parametri, regresija
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,50 MB) |
5. Kinetika razpada elagitaninov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeJan Toplak, 2025, diplomsko delo Opis: Tanini, kot je veskalagin, spadajo med zelo pomembne rastlinske metabolite, saj rastlino varujejo pred številnimi boleznimi in zajedalci. Hkrati imajo velik pomen v človeški prehrani zaradi svojih antioksidativnih in protivnetnih lastnosti. Odpornost bakterij na antibiotike dandanes predstavlja eno izmed največjih problematik, zato se v intenzivni vzreji živali h krmi namesto antibiotikov dodajajo tanini, saj imajo pomemben protibakterijski učinek. Zaradi vseh teh izjemnih lastnosti taninov smo se v diplomskem delu odločili raziskati, kako različni dejavniki vplivajo na razpad veskalagina in njegovih derivatov.
V diplomskem delu smo preučevali vpliv temperature, pH-ja, inertne atmosfere in koncentracije vodikovega peroksida na razpad veskalagina in veskalina. S pomočjo HPLC-UV/DAD smo pri valovni dolžini 280 nm pomerili kromatograme vzorcev veskalagina in veskalina pri različnih časovnih intervalih. Vzorce smo prepihovali z dušikom, da smo zagotovili inertno atmosfero, in jim dodali točno določeno koncentracijo vodikovega peroksida. Eksperimentalnim podatkom smo s pomočjo programa Dynafit in programa, ki smo ga spisali v programskem jeziku Python, globalno prilegali dva teoretična modela, s čimer smo pridobili kinetične parametre.
Iz rezultatov je razvidno, da veskalagin in veskalin pri višji temperaturi in pH-ju hitreje razpadata. Vidimo lahko tudi, da je razpad veskalagina in veskalina v inertni atmosferi zanemarljiv, v prisotnosti vodikovega peroksida pa oksidacija ne poteka le zaradi vodikovega peroksida, ampak ima zelo pomemben vpliv tudi avtokataliza. Model A, ki upošteva reakcijo avtokatalize, se eksperimentalnim podatkom veskalagina in veskalina odlično prilega in tudi globalno pridobljeni kinetični parametri oksidacije so med sabo v ustreznem razmerju.
Ključne besede: veskalagin, veskalin, temperaturna stabilnost, pH stabilnost, HPLC, modeliranje, oksidacija, hidroliza, avtokataliza
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,51 MB) |
6. Koloidna stabilnost delcev tanina mletih v planetarnem mikromlinu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeKlara Perčič, 2025, diplomsko delo Opis: Tanini so polifenolne spojine, katere uvrščamo med naravne antioksidante in jih pridobivamo iz različnih delov rastlin. Od tega je odvisna tudi sama struktura molekule. Na podlagi strukture ločimo dve vrsti, kondenzirane in hidrolizirane. Tanini so, zaradi svojih lastnosti, zelo aplikativne spojine, katerih uporaba je razširjena na številnih področjih. Pomembni so tako za rastline kot pri ljudeh, saj zavirajo delovanje in razmnoževanje mikroorganizmov, ki povzročajo bolezenska stanja. Za njihovo učinkovito delovanje je stabilnost raztopine koloidov zelo pomemben dejavnik. Da dosežemo koloidno stabilnost, moramo zagotoviti ozko porazdelitev velikosti delcev in nižjo vrednost polidisperznega indeksa (PDI). Ena izmed metod, s katero vplivamo na ozko porazdelitev delcev je mletje. Z mletjem namreč povzročimo nastanek delcev manjšega hidrodinamskega premera mlevnega materiala, v primerjavi z izhodnim.
Diplomsko delo zajema študijo vpliva zmanjšanja velikosti delcev s pomočjo mletja, na koloidno stabilnost delcev tanina v vodnih suspenzijah. Delce smo mleli z uporabo planetarnega mikromlina in planetarnega krogličnega mlina, pri tem pa smo spreminjali procesne parametre, kot so razmerje med mlevnim materialom in mlevnimi kroglicami (1:15 in 1:20), čas mletja in število obratov. Pred izvedbo dela smo referenčni vzorec ovrednotili z uporabo metode dinamičnega sipanja svetlobe (DLS) in zeta potenciala, s termogravimetrično analizo (TGA) ter Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). Za določanje (končnega) premera zmletih delcev smo ponovno uporabili DLS, merjenje antioksidativnosti pa smo spremljali z UV-Vis spektrofotometrom.
Ključne besede: tanin, koloidna stabilnost, mletje, hidrodinamski premer delcev, karakterizacija
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,97 MB) |
7. Kadrovska vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe v skupnostiAleksandra Jančič, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Staranje prebivalstva neposredno vpliva na povpraševanje po storitvah dolgotrajne oskrbe. Dostopnost dolgotrajne oskrbe in zagotavljanje zadostnega števila kadra predstavlja izziv številnim državam po svetu. Namen zaključnega dela je ugotoviti ukrepe in strategije za zagotavljanje kadrovske vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura glede na vključitvene in izključitvene kriterije v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in ScienceDirect. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Iskanje je prikazano s pomočjo smernic diagrama PRISMA. Raziskave, vključene v končno analizo, so prikazane s pomočjo evalvacijske tabele, kritična ocena je narejena s pomočjo ocenjevalnega orodja JBI, in izvedena vsebinska analiza.
Rezultati: V končno analizo je bilo izbranih 13 raziskav od 792. Pri vsebinski analizi smo identificirali glavno kategorijo Kadrovska vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe v skupnosti ter tri podkategorije, ki predstavljajo dejavnike, ki vplivajo na kadrovsko vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe, in sicer: dejavniki, ki spodbujajo zaposlovanje ali ohranjajo zaposlene, dejavniki, ki zavirajo zaposlovanje ali povzročajo fluktuacijo ter ukrepe in strategije za stabilno kadrovsko strukturo. Najpomembnejši dejavnik in ukrep za zadržanje in ohranjanje kadra je podpora vodstva in dobri delovni pogoji.
Diskusija in zaključek: Zelo pomembno je, da management pozna dejavnike zadržanja/pridobivanje kadra ter dejavnike, ki vplivajo na fluktuacijo in odhod zaposlenih ter najpomembnejše ukrepe in strategije, ki bodo zagotavljali kadrovsko vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe.
Ključne besede: dolgoživost družbe, integrirana dolgotrajna oskrba, kadrovska stabilnost, oskrba na domu
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,27 MB) |
8. Izboljšanje stabilnosti fermentacijske brozge klavulanske kisline pred izolacijo z optimiranjem procesnih parametrov : magistrsko deloSimon Zadravec, 2025, magistrsko delo Opis: Bakterija Streptomyces clavuligerus med fermentacijskim procesom sintetizira klavulansko kislino (KK), ki učinkovito deluje kot inhibitor β-laktamaz in se uporablja v kombinaciji z antibiotiki za premagovanje bakterijske odpornosti. Nestabilnost KK med proizvodnim procesom predstavlja velik izziv, saj hitro razpada, kar zmanjšuje izkoristek in povečuje stroške proizvodnje. Namen te študije je izboljšati biosintezo KK z osredotočanjem na preučevanje vpliva procesnih parametrov na njeno stabilnost in produkcijo.
V magistrskem delu smo razvili kvantitativni spektrometrični model za merjenje koncentracij KK in glicerola. Razvit model omogoča hitro, učinkovito in robustno analizo teh dveh spojin med eksperimentalnimi poskusi, kar predstavlja izboljšanje v primerjavi s klasičnimi kromatografskimi tehnikami, saj pospeši pridobivanje rezultatov.
Model smo nato uporabili za spremljanje koncentracij KKin glicerola med eksperimentalnimi poskusi, v katerih smo spreminjali različne procesne parametre, kot so mešanje, zračenje, nadtlak, temperatura, redčenje ter kombinirali brozge iz različnih faz produkcijskega cikla S. clavuligerus. Poleg tega smo merili tudi koncentracijo raztopljenega kisika, viskoznost, pH in prisotnost nečistoče A, ki je razgradni produkt klavulanske kisline.
Rezultati so pokazali, da lahko pravilna nastavitev procesnih parametrov bistveno izboljša stabilnost in produktivnost klavulanske kisline. Povečanje zračenja in mešanja ter zvišanje tlaka je prineslo do 5 % izboljšanje izkoristka po 6 urah zadrževalnega časa ter 17 % izboljšanje izkoristka po 27 urah procesa, hkrati pa je koncentracija nečistoče A ostala stabilna, kar kaže na manjšo razgradnjo KK. Posamezno povečanje mešanja, zračenja ali tlaka ni dalo enako učinkovitih rezultatov, čeprav je prispevalo k zmanjšanju razgradnje KK od 11 % do 26 %. Ugotovitve prispevajo k optimizaciji industrijskega procesa proizvodnje KK, saj zmanjšujejo razgradnjo produkta in povečujejo izkoristek, kar vodi v bolj učinkovit proces in nižje stroške proizvodnje.
Ključne besede: klavulanska kislina, fermentacijski proces, stabilnost, optimizacija procesnih parametrov, spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 28.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (5,04 MB) |
9. Mehanizem stabilizacije humanega transportnega proteina transtiretina z rožmarinsko kislinoMeta Kočevar, 2020 Opis: Dedna transtiretinska amiloidoza je avtosomno dominantna bolezen. Nastane kot posledica mutacije v proteinu transtiretinu. Mutacije povzročajo strukturne spremembe proteina, ki jim sledi disociacija v monomere in kasneje agregacija monomerov ter tvorba amiloidnih vlakenc. Vlakenca se nalagajo v tkivih kot so živčevje, srce in ledvice. Nestabilno strukturo proteina, ki jo povzročajo mutacije, je možno stabilizirati z vezavo majhnih molekul na protein. Ena izmed takšnih molekul je rožmarinska kislina.
V magistrskem delu smo z uporabo računalniških simulacij molekulske dinamike ugotavljali, kako mutacija V30M vpliva na stabilnost strukture proteina transtiretina. Na protein smo vezali tudi rožmarinsko kislino in opazovali, ali se z vezavo stabilnost proteina spremeni. Pri tem smo uporabili dva različna načina parametrizacije polja sil za rožmarinsko kislino.
Za pripravo 6 simulacij molekulske dinamike smo uporabili program CHARMM-GUI, za samo izvedbo simulacij pa program NAMD. Rezultate smo vizualno pregledali in analizirali s programoma Chimera in Cytoscape. Analiza trajektorij molekulskih dinamik je obsegala izračun srednjega kvadrata odstopanja, analizo vodikovih vezi in analizo vseh nekovalentnih kontaktov.
Rezultati, ki smo jih pri tem dobili, kažejo, da mutacija V30M povzroči manj stabilno strukturo transtiretina. Avtomatsko parametrizirana rožmarinska kislina na stabilnost kompleksa protein-ligand za nemutirani protein ni imela velikega vpliva, medtem ko je ročno parametrizirana rožmarinska kislina zmanjšala število kontaktov med nemutiranim proteinom in ligandom. V primeru vezave ročno parametrizirane rožmarinske kisline pa smo zaznali veliko število kontaktov med proteinom in ligandom. Ob vezavi rožmarinske kisline na nemutirani protein smo zaznali manjšo stabilnost proteina. Vezava rožmarinske kisline na mutirani protein pa izboljša stabilnost proteina.
Ključne besede: transtiretin, transtiretinska amiloidoza, rožmarinska kislina, simulacije molekulske dinamike, polje sil, stabilnost proteina
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 82
Celotno besedilo (4,82 MB) |
10. Imobilizacija l-asparaginaze na magnetne nanodelce : magistrsko deloMaja Verdev, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru zaključnega dela smo izvedli optimizacijo imobilizacije l-asparaginaze (l-ASNaze) na aminoksilanske magnetne nanodelce (AMN-MNPs). Postopek imobilizacije sestoji iz dveh korakov, funkcionalizacije AMN-MNPs in imobilizacije encima. V prvem koraku smo funkcionalizirali AMN-MNPs, v drugem koraku smo nanje imobilizirali l-ASNazo.
Najprej smo v teoretičnem delu opisali lastnosti l-ASNaze, prikazali njeno strukturo, mehanizem delovanja in uporabo v različnih panogah. V nadaljnje smo opisali imobilizacijo na magnetne nanodelce (MNP), pri čemer smo se osredotočili na AMN-MNPs. Podan je tudi pregled literature o imobilizaciji l-ASNaze na MNPs.
Pri eksperimentalnem delu smo proučevali vpliv različnih parametrov, kot so koncentracija mrežnega povezovalca glutaraldehida (GA), vrtilna hitrost, čas in temperatura imobilizacije, z namenom doseganje čim višje aktivnosti imobiliziranega encima in učinkovitost imobilizacije. Zanimalo nas je kakšno aktivnost encima dosežemo ob dodatku ogrodnih proteinov, ki delujejo kot stabilizatorji. Uporabili smo goveji serumski albumin (BSA) in albumin iz jajčnih beljakov (EA). V nadaljnje smo proučili termično stabilnost proste in imobilizirane l-ASNaze pri različnih časih inkubacije in pri različnih temperaturah. Prosto in imobilizirano l-ASNazo smo vzpostavili na magnetno polje in primerjali aktivnosti l-ASNaze pred in po vzpostavitvi.
Ključne besede: l-asparaginaza, magnetni nanodelci, stabilnost, kovalentna vezava, funkcionalizacija, imobilizacija
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,82 MB) |
