1. Kompleksnost srednjeveškega viteštva : magistrsko deloBarbara Kolman, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela z naslovom Kompleksnost srednjeveškega viteštva je predstaviti pogled na viteštvo kot celoto. Na začetku je govora o izvoru in razvoju viteštva ter procesu, skozi katerega je moral iti posameznik, da je sploh bil imenovan za viteza. Opisane so lastnosti in vrline, ki so odlikovale viteze, a hkrati se postavlja vprašanje, ali gre v primeru viteštva za kompleksen pojav ali ne. Podrobneje je pregledan vojaški vidik viteštva. V magistrskem delu ugotavlja, katere vrste opreme in orožja so uporabljali vitezi. Hkrati se raziskuje, ali se je kaj od tega skozi stoletja spreminjalo in na kakšen način. Opisano je udejstvovanje vitezov na vojnih pohodih, pozornost je namenjena tudi turnirjem. Opisani sta dve turnirski knjigi, ki sta izjemno pomembni za proučevanje turnirske dejavnosti srednjega veka – Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja in Turnirska knjiga Renéja Anžujskega. V vsebino je ob vitezu Gašperju Lambergerju in kralju Reneju Anžujskemu vključen še vitez Viljem Svibenski, vsak izmed njih je na svoj način prispeval k spominu na viteštvo in se zapisal v zgodovino.
Ključne besede: srednji vek, vitez, viteštvo, turnir, turnirska knjiga
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
2. Ženski dominikanski samostani na slovenskem v srednjem veku : magistrsko deloSamanta Mulec, 2023, magistrsko delo Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava samostanov uboštvenih redov na Slovenskem v srednjem veku, s poudarkom na ženskih dominikanskih samostanih. Samostani in redovi imajo tako na Slovenskem kot drugod po svetu različno zgodovino in dogajanje. Ustanovitev samostanov in njihov razvoj sta tesno povezana s širjenjem in z utrjevanjem katoliške vere; prav tako so imeli pomembno vlogo tudi v kulturnem in družbenem življenju, gospodarstvu, izobraževanju, znanosti itn. Na slovenskem območju so se v srednjem veku naselili vsi pomembnejši samostanski redovi, ki so bili izjemnega pomena tako za sam prostor kot njegovo prebivalstvo. Z razvojem mest in s spremenjenim načinom življenja so se pojavili uboštveni redovi. V tem delu bo izpostavljen dominikanski red, ki se je močno posvečal pridiganju in dušnemu pastirstvu nasploh. Predvsem pa je glavni namen izpostaviti dominikanke, katerih prvenstvena naloga sta bila vzgoja in izobraževanje plemiških deklet. Kljub dosedanji izčrpni literaturi so predvsem zaradi pomembnosti svojega dela še vedno premalo izpostavljene in omenjene.
Ključne besede: Srednji vek, samostani, uboštveni redovi, dominikanci, dominikanke, vzgoja in izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2023; Ogledov: 594; Prenosov: 137
Celotno besedilo (994,74 KB) |
3. Obrt in trgovina v srednjeveškem mariboru : magistrsko deloRok Klasinc, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava obrt in trgovino v srednjeveškem Mariboru. Prvič je omenjen kot grad leta 1164 ter leta 1189 kot sedež župnije. Najpomembnejše je 13. stoletje, saj se kraj že pred letom 1209 omenja kot trg, ter leta 1254 kot mesto. Za časa vojvode Albrehta III. dobi v drugi polovici 14. stoletja najpomembnejše privilegije. Maribor je že v srednjem veku veljal za pomembno trgovsko in obrtno središče. Prva omemba kakršnega koli mariborskega trgovca v zgodovinskih virih datira v leto 1313. Pomembna dejavnost sta bila tudi prodaja ter transport vina. Trgovali so predvsem z vinom, lesom, kožami, usnjem in z drugo robo. Skupaj s trgovino se je sočasno razvijala tudi obrt. Najbolj množično zastopane obrti v srednjeveškem Mariboru so bile usnjarstvo, čevljarstvo, krojaštvo, sedlarstvo, zidarstvo.
Ključne besede: srednji vek, Maribor, obrt, trgovina
Objavljeno v DKUM: 13.11.2023; Ogledov: 11366; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,32 MB) |
4. Položaj Judov v srednjeveški Angliji : magistrsko deloDomen Kac, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je pregled položaja Judov v srednjeveški Angliji ter osvetljuje ključne zgodovinske dogodke, družbene odnose in njihov vpliv na judovsko skupnost. Raziskuje raznoliko naravo judovskega obstoja v tem obdobju, ki je bilo zaznamovano s verskimi, gospodarskimi in družbenimi dinamikami, ki so oblikovale njihovo življenje. Prisotnost Judov v srednjeveški Angliji sega v 11. stoletje, ko so se prvič naselili v državi. Sprva so bili povabljeni s strani Viljema Osvajalca iz gospodarskih razlogov in so igrali pomembno vlogo v vzpostavljajočih se finančnih sistemih tistega časa, saj so ponujali posojila in se ukvarjali s trgovino. Vendar je bila njihova pozicija v angleški družbi negotova in omejena z diskriminatornimi zakoni in politikami. V 12. in 13. stoletju so se Judje soočali z naraščajočo marginalizacijo in preganjanjem. Bili so podvrženi pravnim omejitvam, kot so posebni davki, zahteva po nošenju posebnih znamenj ter omejitve pri lastništvu zemlje. Poleg tega so protijudovska čustva spodbujala različne obtožbe proti judovski skupnosti, vključno z obtožbami obrednih umorov in finančnega izkoriščanja, kar je vodilo do občasnih izbruhov nasilja. Obdobje kralja Edvarda I je pomenilo pomembno prelomnico za Jude v Angliji. Leta 1290 je izdal odlok o izgonu, ki je ukazoval izgon Judov iz države. Ta izgon je ostal v veljavi skoraj štiri stoletja, kar je pripomoglo k odsotnosti stalne judovske prisotnosti v Angliji do 17. stoletja.
Ta povzetek predstavlja vpogled v kompleksen in pogosto nemiren položaj Judov v srednjeveški Angliji. Za celovito študijo bi bilo treba raziskati posamezne pripovedi in kulturne ter gospodarske prispevke judovske skupnosti v tem obdobju. Razumevanje zgodovinskega konteksta, ki obdaja izkušnje Judov v srednjeveški Angliji, prispeva k širšemu razumevanju dinamike verskih in etničnih odnosov v srednjeveški Evropi.
Ključne besede: Judje, Anglija, srednji vek, posojanje denarja, omejitve, izgon, obredni umori
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 509; Prenosov: 33
Celotno besedilo (889,86 KB) |
5. Vpliv oglejskega patriarha Bertolda V. Andeškega na umetnost visokega srednjega veka na prostoru današnje Slovenije : magistrsko deloPetra Zemljič, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se posveča bamberškemu stolnemu proštu, nadškofu v ogrski Kalocsi in oglejskemu patriarhu (1218–1251) Bertoldu V. Andeškemu, ki je bil eden najvplivnejših v zgodovini oglejskega patriarhata. Na slovenskih tleh se je kot cerkveni poglavar in zemljiški gospod najbolj zanimal za rodbinska posestva na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem.
Na podlagi predstavitve sorodstvenih povezav v rodbini Andeških in analize ohranjenih arhivskih listin je prikazana njihova pomoč pri datiranju, določevanju vplivov in vlogi Bertolda V. Andeškega pri obravnavanih umetnostnih spomenikih. Osrednja tema so z njim tesno povezani samostani (benediktinski v Gornjem Gradu, dominikanski na Ptuju, v Studenicah in Velesovem, cistercijanski v Stični, kartuzijanski v Žičah in Jurkloštru ter samostan klaris v Mekinjah) in cerkve (sv. Pankracija v Gradu nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu, sv. Elizabete Ogrske v Slovenj Gradcu in Ljubnem ob Savinji, Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni pri Kamniku, sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki ter nekdanja cerkev nemškega viteškega reda v Ljubljani).
Po kanonizaciji svoje nečakinje, sv. Elizabete Ogrske, leta 1235, si je močno prizadeval za pospešitev njenega kulta tudi na slovenskih tleh. O tem pričata cerkev sv. Elizabete v Ljubnem ob Savinji in župnijska cerkev v Slovenj Gradcu, obe posvečeni tej svetnici.
Ključne besede: Bertold V. Andeški, grofje Andechs–Meranijski, sv. Elizabeta Ogrska (Turingijska), visoki srednji vek, umetnostni spomeniki.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 992; Prenosov: 86
Celotno besedilo (3,28 MB) |
6. Preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli: analiza pisnih preizkusov za angleščino in nemščinoBarbara Benedik, 2021, magistrsko delo Opis: Vsak učitelj začetnik se pri sestavljanju pisnega preizkusa za preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v praksi srečuje s številnimi vprašanji: od vprašanj, ki se nanašajo na oblikovno, kvantitativno, vsebinsko in kvalitativno zasnovo ter merske karakteristike. V magistrski nalogi smo na ta vprašanja iskali odgovore in z analizo pisnih preizkusov ugotavljali, kako v srednji šoli poteka pisno preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika angleščine in nemščine na ravni od A1 do B1 oz. B2.
Za osvetlitev procesa učenja tujega jezika v kontekstu institucionalnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja smo se v teoretičnem delu posvetili terminološkemu aparatu s tega področja, predstavili tako različne namene, funkcije, vplive, vrste in oblike preverjanja oz. ocenjevanja znanja kot tudi najpomembnejše merske karakteristike ter se nadalje osredotočili na pisne preizkuse, načine preverjanja posameznih jezikovnih spretnosti oz. zmožnosti in najpogostejše tipe nalog, namenjene preverjanju oz. ocenjevanju znanja rabe jezika, ter opisali njihove prednosti in slabosti. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako v praksi poteka preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, zato smo v empiričnem delu s kvantitativno, deskriptivno in primerjalno analizo s štirih različnih tematskih vidikov obravnavali naključno zbrane pisne preizkuse za preverjanje znanja angleškega in nemškega jezika. Rezultati analize so pokazali, da so pisni preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje angleščine v osnovi primerljivi s pisnimi preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje znanja nemščine. Magistrska naloga je omogočila boljši vpogled v potek pisnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja tujega jezika na sekundarni stopnji izobraževanja. Na podlagi analitičnih dognanj podaja splošne ugotovitve in zanje skladno s teorijo dodaja tudi priporočila stroke, kar lahko učiteljem tujega jezika v srednji šoli služi kot izhodišče oz. za (samo)refleksijo priprave pisnega preizkusa znanja tujega jezika.
Ključne besede: pisno preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, sestavljanje pisnega preizkusa, zasnova pisnega preizkusa za angleščino in nemščino, primerjava angleških in nemških pisnih preizkusov, kvantitativna deskriptivna in primerjalna analiza.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 1313; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,68 MB) |
7. Ikonografske posebnosti poslikave v podružnični cerkvi na Sv. Primožu nad Kamnikom - analiza likovnih vzorovNike Duh, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljeni v literaturi navedeni kot tudi na novo odkriti likovni vzori za srednjeveško poslikavo cerkve sv. Primoža in Felicijana na Sv. Primožu nad Kamnikom. Predloženo delo je prva samostojna obravnava likovnih vzorov za ikonografske posebnosti svetoprimoške poslikave. Obravnavani so izbrani prizori, katerim se pisci v literaturi do sedaj še niso natančneje posvečali. Poudarek je na prizorih iz Marijinega cikla, ki vsebujejo ikonografske posebnosti, kot so pismo s tremi pečati in zavrnjeni snubec, ki v besu grize palico, na izbranih figurah kraljevega spremstva in žanrskih upodobitvah v prizoru Pohoda in poklona sv. Treh kraljev, na podobah nadlog na Kužni sliki in določenih samostojnih prizorih. Vsi zbrani primeri možnih zgledov so bili s stališča sloga, tipologije in ikonografije primerjani s svetoprimoškimi prizori in ob koncu naloge analizirani v navezavi na geografsko območje njihovega nastanka. Izkazalo se je, da so grafične predloge skoncentrirane na območje južne in osrednje Nemčije. V zvezi s slikarskimi vzori, ki so zastopani predvsem z oltarnimi tablami, pa je bilo ugotovljeno, da je njihov izvor predvsem južna Nemčija, prihajajo pa tudi s Tirolske, predvsem z Južne, posamezni primeri pa tudi s Koroške, iz Kölna, Salzburga, z Nizozemske ter iz osrednje in severne Italije.
Ključne besede: pozni srednji vek, umetnost, ikonografske posebnosti, stenske poslikave, grafični listi, tabelno slikarstvo, Albrecht Dürer, Sv. Primož nad Kamnikom
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 1246; Prenosov: 278
Celotno besedilo (15,95 MB) |
8. Družina v srednjem veku: Primer dinastije OtonovNika Lorbek, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Družina v srednjem veku: Primer dinastije Otonov obsega teoretična izhodišča moralnih in družbenih norm, ki so veljale v visokoplemiških krogih srednjega veka. V nadaljevanju je predstavljeno življenje Otonov, saške rodbine, ki je v 10. in 11. stoletju krojila politično dogajanje v osrednjem delu današnje Evrope. Namen magistrskega dela je bil raziskati življenje in medsebojne odnose prve nemške cesarske rodbine ter opozoriti na odstopanja od tedaj pričakovanega načina življenja posameznikov omenjene rodbine. Osrednji del naloge predstavlja teoretična izhodišča, ki pomagajo razumeti položaj posameznika v visokoplemiški družbi srednjega veka, nadalje pa je podrobneje predstavljena rodbina Otonov, kjer sta izstopajoči dve ženski predstavnici. Adelaida Borgundska in Teofana, tašča in snaha, sta se v zgodovino zapisali kot izredno odločni predstavnici Otonske dinastije. Obe sta rodbini zagotovili moške naslednike, obe sta zgodaj ovdoveli, obe nastopili kot regentki Otonu III. Skozi predstavitev življenja Otonske dinastije med letoma 919 in 1024 so tako predstavljene vzporednice in odmiki od tedaj značilnega življenja visokoplemiške družine, s pomočjo razpoložljive literature in virov pa so začrtani odnosi med posameznimi družinskimi člani.
Ključne besede: srednji vek, visoko plemstvo, družina, cesarji, Otoni
Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 18262; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,33 MB) |
9. Brandenburg; vzpostavitev, decentralizacija in prihod rodbine hohenzollernUroš Turnšek, 2020, magistrsko delo Opis: V času, ko se je evropsko plemstvo z nemških, italijanskih in francoskih dežel goreče spopadalo v imenu vere in cerkve proti nevernikom na bližnjem vzhodu, je na severu Svetega rimskega cesarstva 1147 potekal v zgodovinopisju manj omenjan križarski pohod proti vendskim Slovanom, živečim onkraj Elbe. Tod je moč cesarjev nekoč že segla, a velik upor proti pokristjanjevanju in visokim tributom je latinski svet potisnil nazaj na levi breg reke. Tokrat je osvojitev, četudi le delno uspešna, zdržala. Saška rodbina Askanijcev iz Altmarka je segla dlje proti vzhodu, sčasoma vse do Odre, in vzpostavila mejno grofijo Brandenburg. Ta je skozi stoletja rastla v obsegu v nenavadno veliko državo znotraj cesarstva, ki se je uspešno ubranila fragmentacije. Pomembnost te marke je rastla z njenim teritorijem, njen vzpon pa je spremljal skoraj nenehen boj na vse strani proti zavistnim in ozemlja željnim sosedom. Pomorjanska je, kot tarča večstoletnega brandenburškega poželenja, zaslužna posebne omembe. Z izumrtjem Askanijcev in prihodom Wittelsbachov in Luksemburžanov je Brandenburg v začetku 14. stoletja doživel decentralizacijo in fragmentacijo. Stanovi so spričo šibke osrednje oblasti svoje interese in privilegije varovali sami. Plemiči so bíli neprestane fajde, mesta so se povezala v močna zavezništva in se borila proti vsem, ki so ogrožali njihove privilegije. S prihodom Luksemburžanov so davčne obremenitve postale skoraj neznosno visoke, tako primarni cilj te rodbine ni bil modro vladanje, ampak pridobivanje prihodkov. Dve pozitivni posledici prihoda tujih cesarskih rodbin sta bili vzpostavitev moderne administracije in pridobitev titule volilnih knezov, ki je bila vezna na mejno grofijo. Šele s prihodom Hohenzollerjev se je trend obrnil. Friderik I. znova vzpostavi centralno oblast in si, vsaj delno, pokori stanove. Njegova rodbina je začrtala za marko nov kurz, ki jo je sčasoma pripeljal do moči in evropske razpoznavnosti.
Ključne besede: srednji vek, Askanijci, Wittelsbachi, Luksemburžani, Brandenburg, Hohenzollern
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 790; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,21 MB) |
10. Srednjeveška figuralna stavbna plastika s profanimi motivi na SlovenskemAnja Mohorko, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi
na Slovenskem. Za boljše razumevanje teme so na začetku predstavljene funkcija stavbne
plastike in kamnoseške delavnice. Sledi obsežnejši sklop analize izbranih motivov. Ti so
analizirani glede na njihovo pojavnost v času, geografskem prostoru in glede na njihovo
ikonografijo. Obravnavana stavbna plastika spada časovno v obdobje med okoli 1200 in
okoli 1500, geografsko pa je omejena na današnji slovenski prostor. Za boljšo
preglednost so motivi obravnavani najprej po stoletjih, nato po pokrajinah (Štajerska s
Prekmurjem, Gorenjska, Primorska in osrednja Slovenija z Notranjsko in Dolenjsko).
Primeri zajemajo tako eno- kot večfiguralno stavbno plastiko, razdeljeni pa so glede na
skupne ikonografske motive. V besedilu obravnavamo tako človeške kot živalske figure,
zajeta pa je tudi njihova interpretacija. V zadnjem delu magistrskega dela so izbranim
motivom poiskane skupne karakteristike in njihova izhodišča ter primerjave v
srednjeevropski umetnosti. Magistrsko delo predstavlja vpogled v izbrano srednjeveško
figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem in s tem omogoča boljši
pregled ter boljše razumevanje posameznih ikonografskih motivov v sakralnih stavbah
in njihovega sporočila.
Ključne besede: srednji vek, kiparstvo, stavbna plastika, profani motivi, figuralika, ikonografija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1384; Prenosov: 163
Celotno besedilo (7,04 MB) |
