| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolah
Mateja Napret, 2021, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 229; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Vpeljava ključnih dejavnikov uspešnosti na primeru malega podjetja
Jure Šuligoj, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problem razvoja ključnih dejavnikov uspešnosti v malem podjetju. V ta namen smo raziskali uravnotežen sistem kazalnikov (BCS) in ključne kazalnike uspeha (KPI). Podrobneje smo predstavili priložnosti uporabe le-teh za mala podjetja, pri čemer se osredotočimo na implementacijo sistema v malo podjetje. Cilj magistrskega dela je analiza obstoječega stanja podjetja x, na podlagi tega razviti nov nabor ključnih kazalnikov podjetja, ter urediti zajem vhodnih podatkov in konsolidacije informacijskega sistema. Podjetje x bo v končni fazi implementiralo tudi spremljanje izbranih KPI v izbrani programski opremi. V začetnem delu so najprej predstavljena teoretična izhodišča za dobro zastavljen sistem ključnih dejavnikov uspešnosti. Podrobneje je opisano, kako dobro zapisati vizijo podjetja, kako na novo določiti strateške cilje ter izbrati merljive kazalnike uspeha. Vsa vsebina je prilagojena mikro in malim podjetjem, ki si želijo vpeljati tovrstni sistem. Jedro magistrske naloge je redefinicija vizije, določitev strateških ciljev in ključnih kazalnikov uspeha za malo podjetje x. Ključni kazalniki zajemajo tako določitev kazalnikov za uravnotežen sistem, kot tudi za nekatere operativne kazalnike, ki si jih podjetje želi spremljati. Na koncu je opisan postopek reorganizacije informacijskega sistema in tudi implementacija prej omenjenega sistema v preučevano podjetje. V zaključku podamo oceno in ugotovitve, do katerih smo prišli skozi izdelavo tega magistrskega dela, ter podamo predloge za nadaljnje delo in izboljšave.
Ključne besede: ključni dejavniki uspešnosti, uravnoteženi kazalniki uspeha, mala in srednja velika podjetja.
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 281; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

3.
Kurent v Miheličevi grafiki
Eva Gregorec, 2020, magistrsko delo

Opis: France Mihelič pri upodobitvah kurenta izhaja neposredno iz sveta kurentov, torej iz obredja, običajev, ki jih je videl in doživel na Ptuju, kjer je služboval v prvi polovici 20. stoletja. Njegovi kurenti pomensko odstopajo od drugih upodobitev kurentov v naši likovni umetnosti. Pri Miheličevi umetnosti gre za spoznanja, ki se navzven ne kažejo več kot realistična umetnost. Miheličev kurent postaja domala obsesivni lik, v katerega naseljuje umetnik vse njegove ustvarjalne afinitete, spomine in občutja. Kot da bi v tem fantazmagoričnem svetu kurentov odkrival svetove, ki bivajo tudi v njem, v njegovi podzavesti. Zanimalo nas je, kako se je motiv vsebinsko in oblikovno spreminjal skozi čas in kateri dejavniki so vplivali na njegovo preoblikovanje oziroma na njegove spremembe. Miheličevo grafiko smo v nadaljevanju uporabili kot osnovo za oblikovanje didaktičnega sklopa, ki smo ga uporabili za izvedbo kvalitativne raziskave na srednji šoli. Proučili smo možnosti aktualiziranja in problematiziranja Miheličeve grafike z dijaki. Zanimalo nas je, kako se spreminja dijakovo zaznavanje in doživljanje določenega umetniškega dela ob vse večjem poglabljanju ter kako izbrane splošne in specifične metode spreminjajo njegovo zaznavanje in doživljanje.
Ključne besede: France Mihelič, grafika, kurent, študija primera, srednja šola
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 213; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (5,35 MB)

4.
Življenjski poteki žensk brez lastnih otrok v srednji odraslosti
Viktorija Majger, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub temu da je materinstvo tradicionalno pomembna in visoko cenjena vrednota in mnogokrat percipirana tudi kot osrednje poslanstvo za ženske, je po svetu opaziti trend povečevanja deleža žensk, ki nikoli ne postanejo matere. V zahodnih kulturah ostane v kohorti navadno brez otrok vsaj tretjina žensk, vendar so v to število zajete tako ženske, ki so neplodne ali kako drugače nezmožne postati mati, kot tudi tiste, ki se za življenje brez otrok odločijo same. Slednjim posvečamo pozornost v pričujoči nalogi. V magistrski nalogi smo preučevali življenjske poteke žensk v srednji odraslosti, ki so brez otrok po lastni izbiri. Raziskovali smo, kako se tlakuje pot do tovrstne odločitve, katere so skupne prelomnice ali pomembni življenjski dogodki na tej poti, katere vrednotne usmeritve zasledujejo in kako so se odločale. Prav tako smo preverili pojavnost stigme, vezane na odločitev zdravih žensk za življenje brez otrok, in v kakšni obliki se kaže. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu po načelu utemeljene teorije, pri čemer smo izvedli 12 poglobljenih intervjujev. Po dobljenih in analiziranih rezultatih smo s pomočjo računalniškega programa ATLAS.ti oblikovali 66 kod, od tega 3 pametne kode (superkode), iz katerih smo sestavili pet osrednjih konceptov, in sicer investicije časa, prelomnice, stigma – pritiski, odločitve, slika starševstva. Nematerinstvo ni nikoli produkt ene same odločitve, temveč je posledica več odločitev na številnih področjih življenja posameznice tekom časa. Pri tem lahko izpostavimo pomembnost partnerskega odnosa in močno zastopanje odgovornosti do pozitivnih odnosov (do sebe, družine, partnerja, družbe, prihodnosti). V ta vodila je zajeta kombinacija tradicionalnih in postmodernih vrednot. Zaradi rahljanja socialnih norm v družbi je zaznati manjšo stopnjo izkušenj s stigmatizacijo, za ženske pa so družbeno pogojene spolne vloge še vedno jasno postavljene v smeri materinstva.
Ključne besede: življenjski poteki, utemeljena teorija, srednja odraslost, (ne)materinstvo, stigma
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 248; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Verjetnost v osnovni in srednji šoli
Nina Gracej, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena obravnava verjetnosti v osnovnih, srednje poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi in defnicije, ki se obravnavajo v osnovnih, srednje poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah. V drugem delu so predstavljene vsebine, ki zajemajo področja verjetnosti in so zapisana v učnem načrtu za osnovne, srednje poklicne in strokovne šole ter gimnazije. V tretjem delu magistrskega dela smo pregledali večino osnovnošolskih, srednješolskih in gimnazijskih učbenikov in opisali, katere vsebine iz področja verjetnosti obravnavajo. Pri- kazali smo tudi morebitne nejasnosti in napake, ki se pojavijo v pregledanih učbenikih. Ob koncu smo spoznali, da so v učbenikih uporabljeni različni pristopi pri defniranju poj- mov. Opazili smo, da se največja razlika pojavi med osnovnošolskimi in gimnazijskimi učbeniki.
Ključne besede: verjetnost, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učni načrt, učbeniki, napake, nejasnosti
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 307; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (512,30 KB)

6.
Kompetence zaposlenega v srednji šoli
Teja Pustotnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Kompetence so pomemben sestavni del posameznika v vsakdanjem življenju in pri delu. V srednjih šolah so kompetence profesorjev ključne, saj lahko profesorji z razvitimi kompetencami učence bolj učinkovito pripravljajo na življenje in na gradnjo kariere. V diplomskem delu smo preučevali kompetence profesorjev v Srednji šoli Domžale. V teoretičnem delu smo preučevali kompetence na splošno in njihov razvoj. Tipe kompetenc smo razdelili po ravneh in dimenzijah. Opredelili smo organizacijske kompetence. Predstavili smo merjenje kompetenc in ocenjevalne lestvice. Opisali smo management kompetenc in sistemizacijo delovnih mest. Podrobno smo opredelili tudi delovno mesto in opisali, kaj delovno mesto pravzaprav sestavlja. Predstavili smo, kako kompetence vplivajo na sistemizacijo dela. Opredelili smo kompetenčni model ter kompetence v praksi. Podrobno smo opisali tudi učiteljevo vlogo in njegove kompetence. V empiričnem delu smo raziskovali pomembnost posameznih kompetenc za profesorje. Najprej smo opisali Srednjo šolo Domžale, predstavili smo raziskovalna vprašanja ter sestavo vprašalnika. Predstavili smo populacijo, vzorec ter izvedbo raziskave. Raziskovali smo, katere kompetence so po mnenju profesorjev najbolj pomembne, razdelili smo jih na generične in delovno specifične. Raziskovali smo tudi delovne naloge, dejavnosti in zadolžitve ter odgovornosti profesorjev na delovnem mestu. Ugotovili smo, da so za opravljanje dela profesorjev pomembne številne kompetence.
Ključne besede: kompetence profesor poučevanje Srednja šola Domžale
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 303; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik
Ksenja Petrič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik smo želeli predstaviti, pregledati, primerjati ter analizirati učbenika in delovne zvezke založbe Rokus Klett. Za pregled, primerjavo in analizo smo izbrali gradiva, ki jih uporabljajo v osnovni in tudi v srednji šoli ter so v posodobljeni izdaji, saj bomo na podlagi primerjave in analize teh gradiv laže ugotovili razlike in podobnosti pri zastopanosti tipov nalog ter različnih stopenj Bloomove taksonomije. Uporabili smo I. in II. del delovnega zvezka za 9. razred osnovne šole z naslovom Slovenščina za vsak dan 9, izdaja iz leta 2013, ter istoimenski učbenik, izdaja iz leta 2011. Za analizo delovnega zvezka za 3. letnik srednje šole smo uporabili delovni zvezek Na pragu besedila 3, izdaja iz leta 2011, in istoimenski učbenik, ki je bil izdan leta 2010. V teoretičnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode oblikovali teoretična izhodišča, pri katerih smo v veliki meri izhajali iz ugotovitev in spoznanj domačih ter tujih avtorjev strokovne literature. V empiričnem delu smo s pomočjo komparativne metode med seboj primerjali delovne zvezke in učbenika. Pri analizi in primerjavi smo se še posebej posvetili tipom nalog, ki se pojavljajo v posameznih učbenikih in delovnih zvezkih. Z metodo klasifikacije smo naloge v delovnih zvezkih in učbenikih razvrstili glede na tip ter taksonomsko stopnjo. S pomočjo anketnega vprašalnika, za katerega smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo, smo pridobili informacije učencev in dijakov o zahtevnosti posameznih tipov nalog ter jasnosti in natančnosti navodil. S primerjavo in analizo glede na tip naloge in taksonomsko stopnjo smo ugotovili, da naloge v vseh pregledanih gradivih niso enakomerno zastopane, prav tako pa je analiza pokazala, da določeni tipi nalog prevladujejo. Tudi taksonomske stopnje niso enakomerno razporejene, saj glede na rezultate analize prevladujejo nižje taksonomske stopnje, kar je presenetljivo, sploh za analizirana gradiva, namenjena srednji šoli. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se učencem navodila v delovnih zvezkih in učbenikih zdijo jasna, natančna ter nezavajajoča, saj se ponavljajo in vsebujejo primere reševanja. Tudi mnenja o zahtevnosti posameznih tipov nalog smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je pokazal, da so učencem in dijakom najtežje tvorbne naloge, pri katerih morajo samostojno sestaviti določen sestavek oziroma besedila, naloge urejanja ter naloge, ki jih rešujejo s pomočjo drugih virov. Učenci in dijaki so glede uporabe delovnih zvezkov ter učbenikov pri pouku slovenskega jezika odgovorili skladno, saj so vsi izbrali odgovor, da delovni zvezek in učbenik uporabljajo kar 2–3-krat na teden.
Ključne besede: delovni zvezek, učbenik, tipi nalog, taksonomske stopnje, slovenski jezik, osnovna šola, srednja šola.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 523; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
Vsebine socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami v individualiziranih programih
Vanja Matjašec, 2019, magistrsko delo

Opis: Socialna vključenost je ena izmed osnovnih potreb človeka in zelo pomembna v dobi otroštva, ko se razvija. Učenci s posebnimi potrebami se težje vključujejo v razredno skupnost in so mnogokrat zaradi svoje posebnosti izločeni. V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z vsebinami socialne vključenosti učencev s posebnimi potrebami v individualiziranih programih. Z analizo individualiziranih programov smo ugotavljali, kako dobro so socialne vsebine vključene v individualizirane programe v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Teoretični del naloge zajema opredelitev terminologije, kot je individualizacija, individualizirani program in socialna vključenost, ter pregled zakonodaje, ki ureja našteta področja. Izpostavljene so različne raziskave, ki prikazujejo pomembnost vidika socialne vključenosti. Empirični del naloge vsebuje vsebinsko analizo ter interpretacijo rezultatov, ki smo jih dobili na podlagi pregleda dokumentacije individualiziranih programov, ki so bili zbrani v okviru raziskave Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vršnik Perše in drugi, 2016). Predstavljene so ugotovitve analiz individualiziranih programov, ki prikazujejo pretežno slabo zastopanost vsebin socialne vključenosti. Ugotovili smo, da so v večini individualiziranih programov dobro oziroma zadovoljivo zapisani cilji socialne vključenosti, pomanjkljivo ali pa presplošno pa so zapisane strategije, s katerimi se bo ta spodbujala. Z analizo smo ugotovili tudi, da imajo v srednjih šolah v primerjavi z osnovnimi šolami zelo slabo zastopano področje socialnih veščin.
Ključne besede: socialna vključenost, individualizirani program, učenci s posebnimi potrebami, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 650; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

9.
Medpredmetno povezovanje matematike in fizike
Magdalena Sovič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavano medpredmetno povezovanje matematike in fizike. Podrobno je razložen pojem medpredmetnega povezovanja, kot ga opredeljuje slovenska in tuja strokovna literatura. Iz učnih načrtov za matematiko, fiziko, naravoslovje in tehniko in naravoslovje v osnovni šoli ter učnih načrtov in katalogov znanj za matematiko in fiziko v splošnih gimnazijah in v programih srednjega strokovnega izobraževanja smo izpisali, prešteli in analizirali medpredmetne povezave matematike ter fizike. Podrobneje smo se posvetili vrstnemu redu obravnave učnih vsebin pri obeh predmetih. Za vsak razred oziroma letnik smo določili učne vsebine, ki se naj bi v določenem razredu oziroma letniku obravnavale. Za vsak razred oziroma letnik smo poiskali tri alternative vrstnega reda učnih vsebin in izmed teh poiskali najoptimalnejšo. Najoptimalnejša alternativa vrstnega reda je bila tista, ki je imela časovno najbolj usklajene učne vsebine matematike in fizike. Predlagana najoptimalnejša alternativa temelji na medpredmetnem povezovanju obeh predmetov, ki sta obravnavana enakovredno in je strokovno utemeljena. Naš namen ni bil kritika učnih načrtov, ampak smo želeli z njim pomagati učencem, da bi znanje znali bolje povezati in ga bolje dojemati. V empiričnem delu magistrskega dela so nas zanimale izkušnje učiteljev matematike in fizike o medpredmetnem povezovanju. Na izbrane osnovne šole, srednje šole in gimnazije smo poslali poglobljeni anketni vprašalnik, ki ga je uspešno zaključilo skupno 162 učiteljev. Anketni vprašalnik smo na koncu analizirali in podali ugotovitve.
Ključne besede: Medpredmetno povezovanje, matematika, fizika, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učni načrt, katalog znanja.
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 605; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

10.
Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli
Ana Ferk, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli prinaša nov pogled na oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednji šoli. Ukvarjali smo se z analiziranjem že obstoječe učne priprave na projektno učno delo, ki smo jo v nadaljevanju dopolnili ter izboljšali s sodobnimi učnimi pristopi in strategijami. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo, s katero smo povzeli in oblikovali teoretična dognanja o novejših pristopih k učenju ter o projektnem učnem delu. Praktični del omenjenega magistrskega dela sprva prinaša razčlembo učne priprave na projektno učno delo pri pouku književnosti, ki smo jo uresničili z metodo analize, nadalje pa se naše raziskovanje osredini okoli oblikovanja izboljšane različice učne priprave. V slednjo smo želeli vključiti spoznanja o novih pogledih na učenje in poučevanje (npr. sodelovalno, izkustveno učenje), poleg tega pa smo želeli učni proces zastaviti tako, da vključuje čim več oblik in metod dela, ki dandanes v tradicionalnem pouku niso aktualne. Posodobljeno učno pripravo smo zasnovali z metodama analize in sinteze. Posodobljena in z raznolikimi metodami dela podprta učna priprava je namenjena učiteljem, strokovnjakom, študentom pedagoških smeri in vsem, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja, da se kdaj odmaknejo od klasičnega načina poučevanja ter uporabijo razgibano in za učence zanimivo projektno učno delo.
Ključne besede: slovenščina, književnost, projektno učno delo, učna priprava, srednja šola.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 639; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.83 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici