| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 39 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Spremljanje razvoja likovne apreciacije pri pouku grafičnega oblikovanja
Martina Kač Nemanič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Sodobno izobraževanje omogoča razvijanje ustvarjalnega izražanja dijakov, vloga in pomen inovativnih didaktičnih pristopov na razvoj apreciacije kot enakovrednega sestavnega dela umetniških dejavnosti pa pri pouku grafičnega oblikovanja v srednji šoli nista raziskana. V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri nas je zanimal vpliv inovativnega didaktičnega pristopa z vidika razvoja likovnoapreciativnih zmožnosti. Razlike smo spremljali med dijaki 3. letnikov (starost 17-18 let) v slovenskih srednjih šolah. Ugotovili smo statistično pomembne razlike na ravni likovnoapreciativnega razvoja s prednostjo eksperimentalne skupine. Pozitiven učinek inovativnega pristopa na razvoj apreciacije kaže, da je mogoče tudi z manjšimi metodičnimi spremembami bistveno izboljšati razvoj apreciacije pri srednješolcih.
Ključne besede: grafično oblikovanje, srednja šola, sklop didaktičnih odločitev, likovna apreciacija, razvoj
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 335; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (532,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
Odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela
Monika Kostanjšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s šolskim svetovalnim delom na srednjih šolah. Zanimalo nas je, kakšna je vloga šolske svetovalne službe na srednjih šolah, katere so njene naloge, kakšne so posebnosti svetovanja srednješolcem ter kakšne so izkušnje in odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela. Pri šolskem svetovalnem delu na srednjih šolah je v ospredju poklicna orientacija in svetovanje dijakom pri prehajanju na naslednjo stopnjo izobraževanja ter reševanje različnih življenjskih težav. Šolski svetovalni delavci se pogosto poslužujejo neposrednih oblik pomoči, s katerimi se dijakom pomagajo spoprijemati s številnimi spremembami in težavami, s katerimi se srečujejo v obdobju mladostništva. V empiričnem delu nas je zanimalo šolsko svetovalno delo z vidika dijakov. Namen raziskave, ki smo jo opravili na sedmih srednjih šolah in je zajemala 376 dijakov, je bil ugotoviti, kakšen je odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela in kakšne izkušnje imajo z njim. S pomočjo Mann-Whitneyevega U-preizkusa in 2 – preizkusa smo iskali razlike glede na spol in vrsto šole. Ugotovili smo, da so tako gimnazijci kot dijaki srednjih poklicnih in strokovnih šol dobro seznanjeni z delom šolske svetovalne službe, vendar se redko poslužujejo njene pomoči. Dijaki šolsko svetovalno službo dojemajo kot pomemben del šolskega okolja, vendar se pri iskanju pomoči pogosteje zatekajo k vrstnikom ali staršem.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, svetovalna služba, srednja šola, mladostništvo, dijaki
Objavljeno: 12.06.2018; Ogledov: 327; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (926,13 KB)

33.
Potrebe osnovnošolskih učencev po poklicnem svetovanju
Marjanca Namestnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj svetovalne službe je optimalni razvoj učenca, ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Potrebno je ustvariti takšno šolsko svetovalno službo, ki bo učinkovita, življenjska, nebirokratska in usmerjana k učencu. V Sloveniji imamo za to odlične predpogoje, saj ima vsaka šola zaposlene svoje svetovalne delavce; po svetu pa se s tem lahko pohvali le malo držav. Primarna naloga svetovalca je vzpostaviti zaupni odnos s svetovancem. Ključne kompetence za razvoj dobrega svetovalnega odnosa pa so pristnost, brezpogojno sprejemanje in empatično razumevanje. Razvoj in raziskovanje kariernih aspiracij ter ciljev je ena od pomembnih razvojnih nalog, ki jo mora usvojiti mladostnik. Pri tem je pomembno, da oblikujemo spodbudno učno okolje in vpeljemo uporabo primernih učnih metod učenja za spodbujanje osebnostnega in socialnega razvoja vseh otrok. ŠSS ima tako pomembno vlogo tudi pri poklicni orientaciji učencev. Namen sodelovanja pa je pomagati učencem pri izbiri in uresničevanju izobraževalne in poklicne poti. Poklicno vzgojo izvajajo v okviru rednih predmetov, oddelčne skupnosti, drugih aktivnosti na šoli in tudi izven šole. Brez ustrezne strokovne pomoči se lahko dogodi, da odločitev, ki jo sprejmemo, ni najboljša za nas same, kar lahko pusti psihološke posledice. ŠSS učencem pomaga pri iskanju informacij, izbiri in načrtovanju izobraževalno-poklicne poti. Intenzivni proces poklicne orientacije se začne že v osmem razredu osnovne šole in se nadaljuje v devetem. V tem času potekajo intenzivni individualni in skupinski svetovalni razgovori, organizirane so predstavitve srednjih šol, promocije poklicev in drugo.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, ključne kompetence svetovalca, poklicna orientacija, srednja šola, izbira in načrtovanje, teorije izbire poklica
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 229; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

34.
Statistika v osnovni in srednji šoli
Ana Tement, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena obravnava statistike v osnovni šoli, srednji poklicni in strokovni šoli ter v gimnaziji. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi in definicije statistike, ki se obravnavajo v osnovni šoli, srednji poklicni in strokovni šoli in v gimnaziji. V drugem delu je predstavljena vsa vsebina, ki zajema področje statistike in je zapisana v osnovnošolskem, srednje poklicnem in strokovnem ter v gimnazijskem učnem načrtu. Prav tako so predstavljeni cilji po posameznih razredih in letnikih izobraževanja. Nazadnje smo pregledali večino osnovnošolskih, srednje poklicnih in strokovnih ter gimnazijskih učbenikov ter opisali katero snov statistike obravnavajo in česa ne. Prikazali smo tudi različne pristope ter nejasnosti in napake pri opisovanju in definiranju pojmov. Spoznali smo, da imajo učbeniki zelo različen pristop pri definiranju pojmov. Največja razlika se pojavi med osnovnošolskimi in gimnazijskimi učbeniki. Največ napak in nejasnosti smo zasledili pri vpeljavi kvartilov. Sicer so pa v večini učbeniki napisani korektno in matematično pravilno.
Ključne besede: Statistika, obdelava podatkov, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učbenik, učni načrt, napake, nejasnosti.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 260; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (818,55 KB)

35.
Osnovanje opisnikov gradnikov za dvig naravoslovne pismenosti in njihova uporaba pri poučevanje teme odboj in lom svetlobe
Ana Tement, 2018, magistrsko delo

Opis: Eden izmed pomembnejših ciljev poučevanja fizike je usposobiti učence in dijake za kritično presojo svojega napredka in pomanjkljivosti. Zato je zelo pomembno, da ves čas učnega procesa prejemajo povratne informacije o razsežnostih svojega znanja in spretnosti. To jim omogoča diagnostično in formativno preverjanje znanja, ki služi tudi kot povratna informacija učitelju o uspešnosti njegovega dela. V magistrski nalogi se posvetimo obravnavi izbrane fizikalne teme iz učenega načrta odboj in lom svetlobe z dodanimi opisniki gradnikov. Učne priprave so narejene za osnovno šolo, srednje strokovno izobraževanje, klasično in splošno gimnazijo. V pripravah so razvidne razlike med poučevano vsebino, zahtevnostjo poučevane vsebine in v dodanih opisnikih, glede na stopnjo izobraževanja. Uporabili smo opisnike 1. gradnika, ki so jih razdelali člani projekta Na-Ma POTI, ter 2. gradnika, ki smo jih izdelali sami v magistrski nalogi. S takšnimi pripravami na učne ure želimo izboljšati in povečati raznolikost pouka, izboljšati učiteljevo oziroma profesorjevo podajanje snovi in ne nazadnje dvigniti nivo znanja in razumevanja učencev in dijakov.
Ključne besede: Naravoslovna pismenost, osnovna šola, srednja šola, splošna gimnazija, klasična gimnazija, fizika, gradniki, podgradniki, opisniki, odboj in lom svetlobe.
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 230; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

36.
Medpredmetno povezovanje matematike in fizike
Magdalena Sovič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavano medpredmetno povezovanje matematike in fizike. Podrobno je razložen pojem medpredmetnega povezovanja, kot ga opredeljuje slovenska in tuja strokovna literatura. Iz učnih načrtov za matematiko, fiziko, naravoslovje in tehniko in naravoslovje v osnovni šoli ter učnih načrtov in katalogov znanj za matematiko in fiziko v splošnih gimnazijah in v programih srednjega strokovnega izobraževanja smo izpisali, prešteli in analizirali medpredmetne povezave matematike ter fizike. Podrobneje smo se posvetili vrstnemu redu obravnave učnih vsebin pri obeh predmetih. Za vsak razred oziroma letnik smo določili učne vsebine, ki se naj bi v določenem razredu oziroma letniku obravnavale. Za vsak razred oziroma letnik smo poiskali tri alternative vrstnega reda učnih vsebin in izmed teh poiskali najoptimalnejšo. Najoptimalnejša alternativa vrstnega reda je bila tista, ki je imela časovno najbolj usklajene učne vsebine matematike in fizike. Predlagana najoptimalnejša alternativa temelji na medpredmetnem povezovanju obeh predmetov, ki sta obravnavana enakovredno in je strokovno utemeljena. Naš namen ni bil kritika učnih načrtov, ampak smo želeli z njim pomagati učencem, da bi znanje znali bolje povezati in ga bolje dojemati. V empiričnem delu magistrskega dela so nas zanimale izkušnje učiteljev matematike in fizike o medpredmetnem povezovanju. Na izbrane osnovne šole, srednje šole in gimnazije smo poslali poglobljeni anketni vprašalnik, ki ga je uspešno zaključilo skupno 162 učiteljev. Anketni vprašalnik smo na koncu analizirali in podali ugotovitve.
Ključne besede: Medpredmetno povezovanje, matematika, fizika, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učni načrt, katalog znanja.
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 161; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

37.
Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli
Ana Ferk, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli prinaša nov pogled na oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednji šoli. Ukvarjali smo se z analiziranjem že obstoječe učne priprave na projektno učno delo, ki smo jo v nadaljevanju dopolnili ter izboljšali s sodobnimi učnimi pristopi in strategijami. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo, s katero smo povzeli in oblikovali teoretična dognanja o novejših pristopih k učenju ter o projektnem učnem delu. Praktični del omenjenega magistrskega dela sprva prinaša razčlembo učne priprave na projektno učno delo pri pouku književnosti, ki smo jo uresničili z metodo analize, nadalje pa se naše raziskovanje osredini okoli oblikovanja izboljšane različice učne priprave. V slednjo smo želeli vključiti spoznanja o novih pogledih na učenje in poučevanje (npr. sodelovalno, izkustveno učenje), poleg tega pa smo želeli učni proces zastaviti tako, da vključuje čim več oblik in metod dela, ki dandanes v tradicionalnem pouku niso aktualne. Posodobljeno učno pripravo smo zasnovali z metodama analize in sinteze. Posodobljena in z raznolikimi metodami dela podprta učna priprava je namenjena učiteljem, strokovnjakom, študentom pedagoških smeri in vsem, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja, da se kdaj odmaknejo od klasičnega načina poučevanja ter uporabijo razgibano in za učence zanimivo projektno učno delo.
Ključne besede: slovenščina, književnost, projektno učno delo, učna priprava, srednja šola.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 220; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

38.
Vsebine socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami v individualiziranih programih
Vanja Matjašec, 2019, magistrsko delo

Opis: Socialna vključenost je ena izmed osnovnih potreb človeka in zelo pomembna v dobi otroštva, ko se razvija. Učenci s posebnimi potrebami se težje vključujejo v razredno skupnost in so mnogokrat zaradi svoje posebnosti izločeni. V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z vsebinami socialne vključenosti učencev s posebnimi potrebami v individualiziranih programih. Z analizo individualiziranih programov smo ugotavljali, kako dobro so socialne vsebine vključene v individualizirane programe v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Teoretični del naloge zajema opredelitev terminologije, kot je individualizacija, individualizirani program in socialna vključenost, ter pregled zakonodaje, ki ureja našteta področja. Izpostavljene so različne raziskave, ki prikazujejo pomembnost vidika socialne vključenosti. Empirični del naloge vsebuje vsebinsko analizo ter interpretacijo rezultatov, ki smo jih dobili na podlagi pregleda dokumentacije individualiziranih programov, ki so bili zbrani v okviru raziskave Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vršnik Perše in drugi, 2016). Predstavljene so ugotovitve analiz individualiziranih programov, ki prikazujejo pretežno slabo zastopanost vsebin socialne vključenosti. Ugotovili smo, da so v večini individualiziranih programov dobro oziroma zadovoljivo zapisani cilji socialne vključenosti, pomanjkljivo ali pa presplošno pa so zapisane strategije, s katerimi se bo ta spodbujala. Z analizo smo ugotovili tudi, da imajo v srednjih šolah v primerjavi z osnovnimi šolami zelo slabo zastopano področje socialnih veščin.
Ključne besede: socialna vključenost, individualizirani program, učenci s posebnimi potrebami, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 229; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

39.
Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik
Ksenja Petrič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik smo želeli predstaviti, pregledati, primerjati ter analizirati učbenika in delovne zvezke založbe Rokus Klett. Za pregled, primerjavo in analizo smo izbrali gradiva, ki jih uporabljajo v osnovni in tudi v srednji šoli ter so v posodobljeni izdaji, saj bomo na podlagi primerjave in analize teh gradiv laže ugotovili razlike in podobnosti pri zastopanosti tipov nalog ter različnih stopenj Bloomove taksonomije. Uporabili smo I. in II. del delovnega zvezka za 9. razred osnovne šole z naslovom Slovenščina za vsak dan 9, izdaja iz leta 2013, ter istoimenski učbenik, izdaja iz leta 2011. Za analizo delovnega zvezka za 3. letnik srednje šole smo uporabili delovni zvezek Na pragu besedila 3, izdaja iz leta 2011, in istoimenski učbenik, ki je bil izdan leta 2010. V teoretičnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode oblikovali teoretična izhodišča, pri katerih smo v veliki meri izhajali iz ugotovitev in spoznanj domačih ter tujih avtorjev strokovne literature. V empiričnem delu smo s pomočjo komparativne metode med seboj primerjali delovne zvezke in učbenika. Pri analizi in primerjavi smo se še posebej posvetili tipom nalog, ki se pojavljajo v posameznih učbenikih in delovnih zvezkih. Z metodo klasifikacije smo naloge v delovnih zvezkih in učbenikih razvrstili glede na tip ter taksonomsko stopnjo. S pomočjo anketnega vprašalnika, za katerega smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo, smo pridobili informacije učencev in dijakov o zahtevnosti posameznih tipov nalog ter jasnosti in natančnosti navodil. S primerjavo in analizo glede na tip naloge in taksonomsko stopnjo smo ugotovili, da naloge v vseh pregledanih gradivih niso enakomerno zastopane, prav tako pa je analiza pokazala, da določeni tipi nalog prevladujejo. Tudi taksonomske stopnje niso enakomerno razporejene, saj glede na rezultate analize prevladujejo nižje taksonomske stopnje, kar je presenetljivo, sploh za analizirana gradiva, namenjena srednji šoli. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se učencem navodila v delovnih zvezkih in učbenikih zdijo jasna, natančna ter nezavajajoča, saj se ponavljajo in vsebujejo primere reševanja. Tudi mnenja o zahtevnosti posameznih tipov nalog smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je pokazal, da so učencem in dijakom najtežje tvorbne naloge, pri katerih morajo samostojno sestaviti določen sestavek oziroma besedila, naloge urejanja ter naloge, ki jih rešujejo s pomočjo drugih virov. Učenci in dijaki so glede uporabe delovnih zvezkov ter učbenikov pri pouku slovenskega jezika odgovorili skladno, saj so vsi izbrali odgovor, da delovni zvezek in učbenik uporabljajo kar 2–3-krat na teden.
Ključne besede: delovni zvezek, učbenik, tipi nalog, taksonomske stopnje, slovenski jezik, osnovna šola, srednja šola.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 61; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici