| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje vsebin prve pomoči zadnje triade osnovnošolcev
Lidija Žunkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: V delu Poznavanje vsebin prve pomoči zadnje triade osnovnošolcev smo ugotavljali, kako so osnovnošolci seznanjeni z vsebinami prve pomoči, koliko jih pozna telefonsko številko za klic nujne medicinske pomoči in v kolikšni meri poznajo mesto stiskov prsnega koša pri TPO in mesto, kamor se nalepijo nalepke pri uporabi AED. Metode: Opravili smo kvantitativno raziskavo z zaprtim tipom vprašalnika. Sodelovali so 303 učenci iz 4 osnovnih šol. Za analizo smo uporabili statistični paket IBM SPSS 20.0, v okviru katerega smo za preverjanje statistične značilnosti hipotez uporabili inferenčne binomske statistične teste. Podatke, ki smo jih pridobili, smo kvantitativno obdelali s programskim orodjem SPSS for Windows, različica 20.0. Za odgovarjanje na zastavljena raziskovalna vprašanja smo uporabili statistično metodo opisne ali deskriptivne statistike. Rezultati: Hipotezo H1 smo potrdili, saj rezultati kažejo, da učenci šol, ki imajo v okviru OIV prvo pomoč, dosegajo višji rezultat pri predtestiranju kot učenci šol, ki teh vsebin nimajo, in sicer je razlika v povprečju višja za nekoliko več kot 1 točko. Hipotezo H2 smo potrdili, in sicer učenci, ki nimajo OIV prve pomoči, dosegajo višji rezultat v testiranju znanja iz prve pomoči po tečaju kot pred tečajem. Statistično značilne razlike v povprečjih znašajo več kot dva pravilna odgovora v vprašalniku. Hipotezo H3 smo potrdili, in sicer učenci šol, ki imajo OIV iz prve pomoči, dosegajo višji rezultat po tečaju kot učenci, ki nimajo OIV iz prve pomoči, razlike pri tem niso zelo visoke. Sklep: Vključitev vsebin PP v šolske predmete je smiselna in možna. Motivirani so tako učitelji kot učenci. Znanje iz PP je pomembno za širšo lokalno skupnost.
Ključne besede: osnovnošolci, izobraževanje, prva pomoč, temeljni postopki oživljanja, srčni zastoj
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (947,83 KB)

2.
Analiza zadovoljstva članov reanimacijskega tima z njihovim timskim delom, ter vodenjem med kardiopulmonalnim oživljanjem
Sandi Žumer, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kardiopulmonalno oživljanje zahteva brezhibno sodelovanje med člani reanimacijskega tima in njihovim vodjo. Kakovost oživljanja je odvisna od učinkovitega usklajevanja tima, ki ga izboljša učinkovito vodenje. V magistrskem delu smo ugotavljali, kako so člani reanimacijskih timov zadovoljni s svojim timskim delom in vodenjem med kardiopulmonalnim oživljanjem po urgentnih centrih v Sloveniji. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, nanj je odgovorilo 188 anketiranih. Statistično obdelavo hipotez smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Anketirani so izrazili veliko željo po dodatnem usposabljanju za vodenje kardiopulmonalnega oživljanja, kljub temu da so člani tima v večini zadovoljni z vodjo tima. Člani tima so pokazali veliko željo po »timskem pogovoru« po končani reanimaciji, po mnenju anketiranih se ti izvedejo v 50 % primerov oživljanj. Ugotovili smo, da glede na vrsto specializacije vodje tima obstajajo statistično pomembne razlike med člani v oceni zadovoljstva delovanja reanimacijskega tima (p
Ključne besede: Reanimacijski tim, bolnišnični srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, timsko delo, netehnične veščine.
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Kazalniki preživetja pri pacientih z zunajbolnišničnim srčnim zastojem
Matej Mažič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Na preživetje bolnikov po zunajbolnišničnem srčnem zastoju vplivajo pristopni čas, etiologija srčnega zastoja, izvajanja TPO z uporabo AED, predhodna obolenja, onesnaženost ozračja ter izražena laktacidoza po vzpostavitvi spontane cirkulacije. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. V empiričnem delu smo zbirali in analizirali podatke o zunaj bolnišničnem srčnem zastoju in preživetju pacientov, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj ter bili oživljani na teritorialnem območju ene od predbolnišničnih enot NMP v Sloveniji, v letih 2018 in 2019. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics Version 25), numerične spremenljivke smo predstavili s povprečjem in standardnim odklonom. Za primerjavo dveh atributivnih spremenljivk smo uporabili Pearson Chi Square test, za primerjavo numerične in atributivne spremenljivke pa Mann Whitney test. Rezultati: V letih 2018 in 2019 je bilo obravnavanih 157 srčnih zastojev z oživljanjem. V 106 primerih (67%) so bili izvajani TPO pred prihodom ekipe NMP, v 8 primerih (5%) pa je bil uporabljen tudi AED. Vpričo očividcev je nastalo 77(49%) primerov srčnih zastojev. V tej skupini je bilo 62(80%) srčnih zastojev kardialne etiologije, 15(20%) pa nekardialnih. V 35(45%) primerih je prišlo do povrnitve spontane cirkulacije na terenu, do odpusta pa je preživelo 13(17%) pacientov. Sklep: Ugotovili smo statistično pomembne razlike v preživetju bolnikov s kardialno in nekardialno etiologijo. Dokazali smo tudi povezavo med izhodiščno vrednostjo laktata in acidoze ob sprejemu, na preživetje bolnikov po srčnem zastoju. Obstaja tudi statistično pomembna korelacija med vrednostjo delcev PM10 v ozračju in incidenco srčnega zastoja.
Ključne besede: srčni zastoj, preživetje, laktacidoza, prašni delci PM10
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (967,36 KB)

4.
Kardiopulmonalno oživljanje podprto z navodili dispečerja po telefonu
Tomaž Ozim, 2021, magistrsko delo

Opis: Ob nenadnem srčnem zastoju veliko ljudi ne ve, kako pristopiti in ukrepati ob nastali situaciji, zato imajo pomembno vlogo pri obravnavi takšnih klicev zdravstveni dispečerji. Kadar dispečer v klicu v sili prepozna srčni zastoj in skuša zagotoviti navodila za oživljanje, lahko nekateri nepredvidljivi dejavniki delujejo kot ovire. Namen sistematičenega pregleda literature je bil ugotoviti ovire ob kardiopulmonalnem oživljanju podprtem z navodili dispečerja po telefonu. Za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Wiley Online Library, Web of Science in SAGE. Iskanje je potekalo s pomočjo ključnih besed: cardiac arrest, dispatcher assisted, bystander, cardiopulmonary resuscitation, telephone CPR ter z uporabo njihovih sopomenk in Boolova operatorja (AND/OR). V analizo smo vključili vse vire, objavljene do leta 2020 v angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 2143 je bilo v končno analizo vključenih 10 virov. Pri analizi virov so bili identificirane 3 glavne teme, ki opredeljujejo ovire pri kardiopulmonalnem oživljanju podprtem z navodili dispečerja po telefonu, in sicer: osebni dejavniki, postopkovne ovire in znanje. V temah smo kasneje identificirali še 23 podtem. Pacienti, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj, prejmejo pomoč s strani najditelja oziroma klicatelja, kateri pokliče številko nujne medicinske pomoči. Delo zdravstvenega dispečerja je odgovorno ter zelo stresno. Komunikacija je glavni člen verige sodelovanja med zdravstvenimi dispečerji ter klicatelji. Kljub oviram, na katera so naleteli bodisi klicatelji ali zdravstveni dispečerji, se je v večini primerov izteklo, da se je potrebna pomoč nudila.
Ključne besede: zdravstveni dispečer, oživljanje, zunajbolnišnični srčni zastoj, očividec
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (975,62 KB)

5.
6.
Zunajbolnišnična obravnava refraktarne ventrikularne fibrilacije
Matjaž Vaupotič, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zunajbolnišnični srčni zastoj zaradi refraktarne ventrikularne fibrilacije/tahikardije brez utripa (VF/pVT) ima visoko stopnjo umrljivosti in predstavlja izziv za zdravljenje. V magistrskem delu smo želeli predstaviti metode za zdravljenje refraktarne VF/pVT na terenu, ter ugotoviti njihove učinke na preživetje. Metodologija: Izveden je bil sistematični pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah: Pubmed, Science Direct, Google Učenjak ter Wiley Online Library. Vključili smo znanstvene članke v angleškem jeziku, ki obravnavajo izbrano temo, izdane v časovnem obdobju od januarja 2010 do decembra 2019 in se nanašajo na odraslo populacijo. Z metodo PRISMA smo prikazali potek pregleda literature. Rezultati: Metode, ki bi lahko izboljšale preživetje in nevrološki izhod bolnikov po srčnem zastojem zaradi refraktarne VF/pVT v prehospitalnem okolju, so: aplikacija ustreznih zdravil, dvojna zunanja defibrilacija, vzpostavitev zunajtelesnega krvnega obtoka (ECMO) na terenu in hiter transport bolnika med oživljanjem s pomočjo mehanske naprave za stiskanje prsnega koša do ustanove, ki lahko izvaja perkutano koronarno intervencijo med oživljanjem ali ECMO. Razprava in sklep: Vloga antiaritmikov pri zdravljenju VF/pVT ostaja nejasna. Beta blokatorji kažejo obetavno vlogo. Dvojnosekvenčna defibrilacija zaenkrat ne kaže statistično pomembnih izboljšav v preživetju bolnikov in ugodnih nevroloških izidov. Potrebno je jasno opredeliti, kdaj in pri kom jo uporabiti. Pravočasna vzpostavitev ECMO pri bolnikih v zunajbolnišničnem srčnem zastoju zaradi refraktarne VF/pVT lahko izboljša preživetje in nevrološki izid. Potrebujemo klinične poti in opredelitev, kateri bolniki so kandidati za hiter transport in invazivno oskrbo ter kdaj začeti z njo med oživljanjem.
Ključne besede: zunajbolnišnični srčni zastoj, antiaritmična zdravila, dvojnosekvenčna defibrilacija, zunajtelesni krvni obtok
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 237; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (522,08 KB)

7.
Uravnavanje temperature z ezofagealno hladilno sondo pri pacientih po oživljanju
Jernej Mori, 2019, magistrsko delo

Opis: S terapevtsko hipotermijo oziroma ciljnim uravnavanjem telesne temperature skušamo pri pacientih po srčnem zastoju preprečiti ishemično možgansko okvaro in tako posledično vplivati na kvaliteto življenja po srčnem zastoju. Namen raziskave je bil ugotoviti učinkovitost uravnavanja telesne temperature z ezofagealno hladilno sondo v primerjavi z drugimi načini ohlajanja pacienta po uspešnem oživljanju.
Ključne besede: Srčni zastoj, terapevtska hipotermija, načini ohlajanja pacienta, enota intenzivne terapije, medicinska sestra.
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 541; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
Nivo znanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja pri laikih pred in po 2 - urnem izobraževanju
Andrej Rihtar, 2019, magistrsko delo

Opis: Zunaj bolnišnični srčni zastoj predstavlja vodilni vzrok umrljivosti v svetu. Ker je uspešnost preživetja in prognoza pri bolniku odvisna predvsem od zgodnjega začetka oživljanja ter defibrilacije, pri tem pomembno vlogo odigrajo mimoidoči, ki so priča srčnemu zastoju. S svojim znanjem ter hitrim in ustreznim posredovanjem lahko tako rešijo življenje in pripomorejo k čim ugodnejšemu nevrološkemu izidu. Izvedena je bila kvantitativna metoda z uporabo standardiziranega vprašalnika in ocenjevalnega protokola. Z vprašalnikom smo ocenili znanje tečajnikov pred tečajem, nato izvedli 2-urni tečaj za tem pa, z ocenjevalnim protokolom, ocenili pridobljeno znanje na Laerdal lutki. Kvantitativne rezultate smo predstavili z grafi in tabelami, hipoteze pa potrdili z uporabo Mann-Whitneyevega U testa ter Spearmanovo korelacijo. Povprečni rezultat pisnega preizkusa predznanja vseh tečajnikov je bil 77,7 %, praktičnega preizkusa po tečaju pa 88,5 %. Tečajniki, ki imajo v družini nekoga z zdravstveno izobrazbo, so pred tečajem dosegli, v povprečju, 82,3 % in po tečaju 92 % uspeh, ostali 75,1 % pred in 87,30 % uspeh po tečaju. Uspešnost pred in po tečaju se je izkazala za odvisno od števila predhodno opravljenih tečajev. Diskusija in zaključek: kvalitetni tečaji nedvomno pripomorejo k boljšemu znanju in večji samozavesti laikov pri izvajanju TPO. Redna in usmerjena izobraževanja so pogoj za pogostejšo uporabo javno dostopnih defibrilatorjev in pravilno ter kvalitetno izvedbo TPO ob srčnem zastoju.
Ključne besede: tečaj, srčni zastoj, laiki, pristopni čas, ventrikularna fibrilacija, ventrikularna tahikardija brez pulza.
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 625; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
Analiza prometno - informacijskega sistema slovenskih avtocest
Mateo Barukčić, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je analizirati prometno-informacijski sistem slovenskih avtocest, v smislu neposrednega podajanja informacij uporabnikom, in raziskati morebitne izboljšave. Predstavili smo podjetje Dars d. d., ki je upravitelj slovenskih avtocest, kako poteka upravljanje in vodenje prometa na slovenskih avtocestah iz regionalnih nadzornih centrov, aplikacijo Kažipot, preko katere nadzorniki in operaterji podajajo in prejemajo informacije o dogajanju in stanju na slovenskih državnih cestah ter mobilno aplikacijo DarsPromet+. Analizirali smo obstoječe stanje postavitve prometno-informacijskih portalov. Podatke o njihovi lokaciji smo dobili pri družbi Dars d. d. le v obliki stacionaže, le-te pa smo potem morali s pomočjo Kažipota umestiti tudi na avtocesto, med priključke, razcepe, predore. Ugotovili smo, da je postavitev portalov dobra, kar se tiče varnosti prometa, slabša pa je razpršenost le-teh, z vidika pretočnosti. Da bi zagotovili dobro pretočnost in dobro informiranje uporabnikov, je treba portale postaviti pred vsakim priključkom. Uporabnike zanima predvsem, koliko morebitnega dodatnega časa bodo potrebovali za določeno relacijo in kje zapustiti avtocesto v primeru zastoja, da bi se temu izognili in izgubili čim manj časa, in to jim moramo zagotoviti. Omenili smo razumevanje prometnih znakov oziroma dopolnilnih tabel in samo prometno kulturo voznikov, kaj bi lahko storili tudi sami za boljšo pretočnost. Raziskali smo tudi, kakšne so razmere drugje po Evropi ter nove in bodoče tehnologije, ki so še v razvoju. Ugotovili smo, da Slovenija sodeluje v pomembnem evropskem projektu v zvezi s prometno-informacijskim sistemom, tako da lahko rečemo, da se na tem področju obetajo spremembe.
Ključne besede: Kažipot, portal, promet, informacija, zastoj
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 319; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

10.
Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti
Urša Markež, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih. Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %). Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, srčni zastoj, zdravstvena oskrba, urgentna dejavnost, medicinska sestra, triaža
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 647; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (901,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici