| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga operacijske medicinske sestre pri vstavitvi srčnega spodbujevalnika
Antonija Oblonšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Srčni spodbujevalnik ljudem z motnjami srčnega ritma bistveno podaljša in izboljša kvaliteto življenja. Spremlja srčni ritem in ga, kadar je potrebno, uravnava. Kljub temu, da je operativni poseg vstavitve trajnega srčnega spodbujevalnika rutinska operacija, lahko pride do zapletov. Operacijska medicinska sestra ima pri tem posegu pomembno vlogo, saj mora zagotavljati varnost bolnika na operacijski mizi, nemoten potek operativnega posega, ustrezno pripraviti operacijsko dvorano, bolnika in medicinski potrošni material. Namen raziskave. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je obravnava bolnika po 11 funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon primerna za ugotavljanje prioritetnih negovalnih problemov. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, izvedli študijo primera in podatke pridobili s pomočjo intervjuja. Rezultati. Najpomembnejši negovalni problemi pri operativnem posegu vstavitve srčnega spodbujevalnika so: nevarnost infekcije, nevarnost krvavitve, nevarnost poškodb zaradi električnega toka, nevarnost poškodb zaradi specifičnega položaja na operacijski mizi, nevarnost poškodb kože, bolečina in strah. Sklep. Raziskava je potrdila, da je obravnava bolnika po 11 funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon primerna za ugotavljanje prioritetnih negovalnih problemov, saj so v njih zajeti najpomembnejši negovalni problemi.
Ključne besede: srčni spodbujevalnik, operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, študija primera, negovalni problem
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1548; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
OBRAVNAVA PACIENTA S SRČNIM SPODBUJEVALNIKOM
Suzana Marin, 2013, diplomsko delo

Opis: : Bolezni srca in ožilja ter motnje srčnega ritma so najpogostejši vzrok za vstavitev srčnega spodbujevalnika. Namen srčnega spodbujevalnika je ta, da omogoča pacientu boljše in kakovostno življenje, zato je bil naš namen raziskave ugotoviti način življenja pacientov s srčnim spodbujevalnikom.
Ključne besede: Bolezni srca in ožilja, motnje srčnega ritma, srčni spodbujevalnik, medicinska sestra
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1444; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Zdravstveni nadzor na daljavo pacienta s trajnim srčnim spodbujevalnikom
Iva Čeh, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati in predstaviti potrebe pacientov, ki imajo vstavljen trajni srčni spodbujevalnik, ter ponuditi rešitev - nadzor pacientov na daljavo kot lažjo in hitrejšo obliko dela. Metodologija raziskovanja. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja in metoda anketiranja z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskava je potekala v ambulanti za paciente z vstavljenim trajnim srčnim spodbujevalnikom. Vključenih je bilo 100 pacientov, ki imajo vstavljen srčni spodbujevalnik. Za analizo podatkov smo uporabili programa Microsoft Word Excel 2007, SPSS 19 in statistični metodi hi-kvadrat test, t-test. Rezultati. Ugotovili smo, da vsi pacienti želijo zdravstveni nadzor na daljavo. S tem bi se najbolj zmanjšala njihov strah in skrb glede delovanja srčnega spodbujevalnika. Statistično pomembnih razlik med pacienti glede na starost (71-80 let in nad 81 let) v potrebi po dodatnih navodilih (po hospitalizaciji zaradi vstavitve srčnega spodbujevalnika), nismo dokazali. Ugotovili smo tudi, da na samokontrolo srčnega utripa ne vpliva bivalno okolje pacienta (mesto, vas). Za paciente je ne glede na spol pomembno, da medicinske sestre upoštevajo njihove potrebe. Pacienti, ki imajo vstavljen trajni srčni spodbujevalnik, od medicinskih sester veliko zahtevajo, sami pa za njihovo zdravje in dobro počutje premalo naredijo. Anketirani ne izvajajo samokontrole srčnega utripa. Medicinske sestre so dolžne pacienta s pomočjo zdravstvene vzgoje pripraviti na čim bolj samostojno življenje. Sklep. Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da si medicinske sestre morajo prizadevati za boljšo zdravstveno vzgojo pacientov (učenje samokontrole srčnega utripa) in iskati rešitve za kakovostnejšo obravnavo pacientov. Anketirani si želijo zdravstvenega nadzora na daljavo, saj bi tako zmanjšali strah in skrb glede nepravilnega delovanja srčnega spodbujevalnika. Z zdravstvenim nadzorom na daljavo bi paciente nenehno spremljali, kar bi posledično vplivalo na višjo kakovost zdravstvene obravnave.
Ključne besede: srčni spodbujevalnik, zdravstveni nadzor na daljavo, zdravstvena vzgoja, telemedicina, medicinska sestra.
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 2256; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici