| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko delo
Iza Smeh, 2024, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Temeljne gibalne spretnosti z žogo predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Nadja Štopfer, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izbrali 7 spretnosti z žogo in ugotavljali, pri katerem letu jih otrok obvlada. Z vidika grobe motorike spretnosti z žogo zajemajo metanje, udarjanje in lovljenje, ki smo jih preverili z naslednjimi nalogami: soročni udarec s kijem, udarjanje žoge na mestu, lovljenje žoge, brca žoge, met žoge nad glavo in met žoge spodaj. V študiji je po podpisanem soglasju staršev sodelovalo 154 predšolskih otrok, starih med 3 in 6 let (28 otrok starih 3 leta; 17 starih 3,5; 17 starih 4 leta; 19 starih 4,5; 25 starih 5 in 35 starih 6 let). Za preverjanje spretnosti z žogo je bil uporabljen standardiziran merki protokol iz TGMD-3. Otroke se je pri izvajanju nalog snemalo. Podatki kažejo, da večina otrok v prvih treh letih še ni dosegla popolnega obvladovanja izbranih spretnosti z žogo. Vendar pa se v naslednjem triletju postopoma izboljšujejo in pridobivajo različne spretnosti z žogo, pri čemer večina doseže obvladovanje teh izbranih spretnosti.
Ključne besede: spretnosti z žogo, predšolski otrok, groba motorika
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 234; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Razvoj ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v šolah z različnimi pedagoškimi pristopi : magistrsko delo
Klara Bakulić, 2023, magistrsko delo

Opis: Razvoja ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila se v šolah lahko lotimo na različne načine, odvisno od izobraževalnih ciljev, virov in demografije učencev. V magistrskem delu se ukvarjamo s pomenom izdelovanja izdelkov iz tekstila za razvoj ročnih spretnosti na razredni stopnji osnovne šole. Najprej teoretično opredelimo psihološki segment izdelovanja iz tekstila – pri tem se dotaknemo zgodovinskega in sodobnega vpliva s posebnim poudarkom na pomanjkanju ustvarjalnosti v šolah in zaključimo s preoblikovanjem našega izobraževalnega sistema. Potem svoje raziskovanje premaknemo v empirični del magistrske naloge, pri katerem je sodelovalo 16 učiteljev, od tega deset iz Osnovne šole Gorica Velenje, dva učitelja Osnovne šole Montessori Ljubljana in štirje učitelji Waldorfske šole Savinja. Za ugotovitev, koliko in katere izdelke iz tekstila so v preteklem šolskem letu izdelali v posameznem razredu na razredni stopnji obeh šol, smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo raziskovali, ali obstajajo med šolami razlike, s tem pa smo želeli pridobiti objektiven uvid v trenutno stanje in na podlagi dobljenih podatkov načrtovati praktične rešitve. Glede na pridobljena spoznanja in ugotovitve raziskave smo se odločili, da oblikujemo programska izhodišča za izdelovanje izdelkov iz tekstila (pletenje, šivanje, vezenje) v obliki modela letne priprave in jih praktično umestimo oz. uporabimo pri drugih predmetih. Predstavljena so v praktičnem delu magistrskega dela. Ugotoviti je mogoče, da je izdelovanja iz tekstila v osnovni šoli malo, s čimer zgubljamo del možnosti za razvijanje ročnih spretnosti. Raziskovalne ugotovitve in predstavljeni praktični primeri so tako dobro vodilo, ki nakazuje, da je vključevanje obdelave tekstila v učne načrte ne le spodbujano in priporočeno, temveč nujno.
Ključne besede: ročne spretnosti, razredna stopnja, učenci, tekstilni izdelki, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 12.12.2023; Ogledov: 295; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

4.
Potrebne kompetence v računovodstvu
Sara Fišinger, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave domačih in tujih virov ter literature preučili današnje potrebne kompetence računovodij in pričakovane potrebne kompetence računovodij v prihodnosti, torej katere kompetence so potrebne, da lahko računovodski strokovnjak (računovodja) uspešno opravlja svoje delo danes in v prihodnosti. Namen diplomskega dela je bil predstaviti potrebne kompetence računovodij danes in pričakovane kompetence v prihodnosti, ki so po mnenju različnih avtorjev pomembne za opravljanje zahtevanih nalog računovodij. V delu smo najprej predstavili, kaj so kompetence in njihove sestavine, podali smo tudi delitev kompetenc (po ravneh, dimenzijah in opaznosti). V nadaljevanju dela smo se osredotočili na mehke in trde veščine oziroma kompetence računovodij, ki so v različnih raziskavah avtorjev največkrat omenjene kot zaželene in nujno potrebne kompetence za računovodskega strokovnjaka. Trde kompetence računovodij so naslednje: analitične sposobnosti, tehnična usposobljenost in finačno-računovodske veščine. Mehke kompetence računovodij pa so: strateško razmišljanje, kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, timsko delo, upravljanje časa in natančnost, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in etično ravnanje. Med mehke in trde veščine uvrščamo poslovno žilico in raziskovalne sposobnosti.V delu smo nato tudi na kratko omenili izobraževanje na področju računovodstva. Pomembno je, katere so prihodnje pričakovane trde in mehke kompetence računovodij. Pričakovani prihodnji trdi kompetenci računovodij sta naslednji: analitične sposobnosti in tehnična usposobljenost. Pričakovane prihodnje mehke kompetence računovodij pa so: kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in prilagodljivost. Gre za kompetence, ki so v prihodnje zaželene, da jih ima računovodja, da bo lahko lažje in uspešneje deloval v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Na podlagi raziskave smo naredili primerjavo med že obstoječimi kompetencami računovodij in pričakovanji glede kompetenc za računovodje v prihodnje. Ugotovili smo, da večjih, bistvenih razlik ni. Kompetence, ki so že dandanes pomembne za računovodske strokovnjake, bodo pomembne tudi v prihodnje. Večje spremembe lahko pričakujemo na področju tehnologije, avtomatizacije in umetne inteligence. Tehnologija se še dalje vedno bolj nadgrajuje in spreminja, kar pomeni, da bodo morali računovodski strokovnjaki še bolje razviti svoje tehnične kompetence, da bodo lahko sledili spremembam, ki se bodo pojavile na tem področju.
Ključne besede: Računovodstvo, poklicni računovodje, spretnosti, znanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 464; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Povezanost med telesnimi značilnostmi in kvaliteto izvedbe gibanja predšolskih otrok : diplomsko delo
Nina Domanjko, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Povezanost med telesnimi značilnostmi in kvaliteto izvedbe gibanja predšolskih otrok smo v teoretičnem delu prikazali sestavo človeškega telesa, prehrano, delovanje in vlogo kostnega, mišičnega in maščobnega tkiva, indeks telesne mase in temeljne gibalne spretnosti. Namen dela je bil preučiti povezanost med telesno sestavo in gibalno spretnostjo predšolskih otrok. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Na vzorcu 24 dečkov in 15 deklic iz vrtcev v Mariboru smo poskušali ugotoviti, ali je količina maščobnega tkiva negativno povezana z izvedbo lokomotornih spretnosti mlajših otrok, ali je indeks telesne mase negativno povezan z izvedbo lokomotornih spretnosti mlajših otrok, ali je količina maščobnega tkiva negativno povezana z izvedbo manipulativnih spretnosti mlajših otrok ter ali je indeks telesne mase negativno povezan z izvedbo manipulativnih spretnosti mlajših otrok. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ne obstaja povezava med nobeno od izpostavljenih spremenljivk, tako da hipotez nismo potrdili. Rezultati so nas presenetili, saj smo povezavo pričakovali, prav tako pa so podobne raziskave potrjevale povezave med izpostavljenimi koncepti.
Ključne besede: telesna sestava, gibanje, lokomotorne spretnosti, manipulativne spretnosti, indeks telesne mase.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 380; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (718,17 KB)

6.
Razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo v času epidemije COVID-19 na področju Podravja : magistrsko delo
Eva Hartman, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo, v času epidemije COVID-19 na področju Podravja je namenjeno izpostavitvi pomembnosti razvoja ročnih spretnosti učencev, tudi v času pouka na daljavo. V teoretičnem delu predstavimo definicijo izobraževanja na daljavo, zgodovino izobraževanja na daljavo in kako poteka v Sloveniji. V nadaljevanju se osredotočimo na prednosti in slabosti le tega in primerjamo pouk na daljavo v času koronakrize z drugimi državami. Nato predstavimo osnovne značilnosti motoričnega razvoja otroka, kaj so motorične spretnosti in sposobnosti. Sledi opredelitev predmeta naravoslovje in tehnika in pregled operativnih ciljev v povezavi z različnimi gradivi pri predmetu naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki s pomočjo anketnega vprašalnika med učitelji, ki poučujejo predmet naravoslovje in tehnika in učenci, ki obiskujejo 4. in 5. razred, osnovnih šol na področju Podravja. Ugotovili smo, da se učitelji zavedajo pomembnosti razvijanja ročnih spretnosti učencev in so se zato zavzemali tudi v času pouka na daljavo. Učenci so v času pouka na daljavo izdelovali izdelke. Predstavili bomo izhodišča za iskanje idej za izdelavo izdelka in pripravo navodil učiteljev za učence, ter kako učitelji preverijo učence. Predstavili bomo tudi stališča učencev do pouka na daljavo, kako so se pripravljali na izdelavo izdelka, ali so naleteli na kakšne težave. V zaključku predstavimo izboljšave in prikažemo praktične izdelke učencev, ki so nastali v času pouka na daljavo.
Ključne besede: pouk na daljavo, ročne spretnosti, naravoslovje in tehnika, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 432; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Spretnosti ocenjevanja pri predšolskih otrocih : diplomsko delo
Suzana Pogačar, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spretnosti ocenjevanja pri predšolskih otrocih obsega teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo ocenjevanje in s tem tudi različne vrste ocenjevanja in sicer (1) ocenjevanje pri merjenju, (2) ocenjevanje pri številskih predstavah in (3) ocenjevanje pri računskih operacijah. Vsaka izmed teh treh vrst ocenjevanja opisuje strategije, s katerimi se srečujejo oziroma bi se lahko srečevali otroci v predšolskem obdobju in na razredni stopnji. Pri vsakemu ocenjevanju smo navedli izsledke raziskav, s posameznega področja. V praktičnemu delu smo predstavili dejavnosti ocenjevanja, ki so primerne za predšolske otroke. V prvih treh dneh smo izvedli dejavnosti s področja ocenjevanja pri številskih predstavah, v drugih treh dneh pa so sledile dejavnosti s področja ocenjevanja pri merjenju. Ugotovili smo, da imajo otroci kar dobro razvite spretnosti ocenjevanja, tako v okviru številskih predstav kot tudi pri merjenju.
Ključne besede: ocenjevanje, spretnosti, merjenje, števila, računske operacije, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 493; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

8.
Povezava med gibalnim znanjem in kognitivnim razvojem od 3 do 6 let starih otrok : diplomsko delo
Maruša Vrhovšek, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali, kakšna je povezava med gibalnim in kognitivnim razvojem predšolskih otrok, starih med 3 in 6 let. V teoretičnem delu smo pregledali literaturo o gibalnem razvoju, kjer smo se osredotočili na gibalni razvoj predšolskega otroka. Preverili smo, kakšne so gibalne sposobnosti in spretnosti predšolskih otrok ter podrobneje pregledali manipulativne in lokomotorne spretnosti, katere smo kasneje tudi testirali. V nadaljevanju teoretičnega dela smo se posvetili kognitivnemu razvoju, kjer smo podrobno opisali teorijo kognitivnega razvoja po Jeanu Piagetu, opisali stopnje in poiskali značilnosti razvojnih stopenj. Podrobneje smo opisali gibalne in kognitivne teste, s katerimi smo v empiričnem delu testirali predšolske otroke. Za konec teoretičnega dela pa smo poiskali raziskave iz področij, ki jih raziskujemo ter ugotavljali, kaj je na tem področju do zdaj že bilo ugotovljeno. V empiričnem delu smo s pomočjo analize rezultatov prišli do zaključka, da je povezava med gibalnim in kognitivnim razvojem pri predšolskih otrocih močna.
Ključne besede: gibalno znanje, gibalne spretnosti, Jean Piaget, kognitivna teorija.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Razvoj idej za realizacijo tehniških dni na razredni stopnji s poudarkom na izkoriščanju danosti šolskega okolja : magistrsko delo
Ema Zalokar, 2022, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo s pomočjo intervjujev raziskali odnos učiteljev do izpeljave tehniških dni. Naš namen je bil ugotoviti, kako načrtujejo tehniški dan, katere teme vključujejo, katera gradiva uporabljajo, s katerimi delovnimi operacijami seznanjajo učence, s kom pri izpeljavi tehniških dni sodelujejo, kako v tematiko tehniških dni vključujejo danosti šolskega okolja, kje se pojavljajo težave ter na kakšen način evalvirajo tehniške dni. Pridobljene ugotovitve smo primerjali med razrednimi učitelji podeželske osnovne šole – Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva – ter mestne – I. osnovna šola Celje. Ugotovili smo, da v prvem triletju na tehniških dneh izdelujejo izdelke v povezavi z božičnimi prazniki ter materinskim dnem. V četrtem in petem razredu pa so vsi tehniški dnevi zasnovani po predlogu Praktičnih gradiv založbe Izotech. Učitelji mestne šole so izpostavili velike težave pri ročnih spretnostih otrok, učitelji podeželske šole pa težave pri nabavi materialov. Zato smo v praktičnem delu načrtovali dva predloga tehniških dni. Prvi je namenjen učiteljem mestne šole, drugi pa učiteljem podeželske šole. Preko tehniških dni bodo učenci urili ustvarjalnost, iznajdljivost ter ročne in tehniške spretnosti, kar pa bodo v današnjem svetu še kako potrebovali.
Ključne besede: tehniški dan, razredna stopnja, šolsko okolje, ročne spretnosti, tehnološki postopki
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 543; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Analiza izvedbe temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu : magistrsko delo
Larisa Oblak Vrešak, 2022, magistrsko delo

Opis: Gibanje je osnova za otrokov celostni razvoj. Najbogatejše in največje možnosti za optimalen razvoj gibanja ima otrok v zgodnjem otroštvu. Usvojeni gibalni vzorci predstavljajo osnovo za kasnejše, kompleksnejše spretnosti. Temeljne gibalne spretnosti so osnovni mehanizem za gibanje in vsebujejo stabilnostne spretnosti, lokomotorne in manipulativne. Če želimo popolnoma in celovito razumeti otrokov razvoj, je proučevanje in poznavanje značilnosti ter dejavnikov, ki nanj vplivajo, ključnega pomena. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti nekatere značilnosti usvajanja temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu in primerjati uspešnost teh glede na starost ter spol. V raziskavo je bilo vključenih 322 otrok, obeh spolov, starih od 5 do 9 let. Izvedbo temeljnih gibalnih spretnosti smo preverili s pomočjo standardiziranega protokola, uporabljenega v drugih študijah. Raziskava je pokazala, da se s starostjo povečuje stopnja obvladanja izbranih temeljnih gibalnih spretnosti, kjer je bilo vidno, da se največ kazalcev usvoji pri pet- in sedemletnikih. Iz rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da so v povprečju v skupnem seštevku vseh temeljnih gibalnih spretnosti dečki dosegali boljše rezultate kot deklice. Razlike so se pokazale pri seštevku manipulacijskih spretnosti, kjer so bili uspešnejši dečki, deklice pa so dosegale boljše obvladovanje lokomotornih gibanj. Poznavanje osnovnih značilnosti rasti in razvoja je predpogoj za načrtovanje ter pripravo ustreznih in kvalitetnih gibalnih vsebin.
Ključne besede: Gibalni razvoj, temeljne gibalne spretnosti, zgodnje otroštvo, razlika med spoloma.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 936; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (471,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici