1. Spremljevalci otrok z motnjami avtističnega spektraMaja Niedorfer, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali strokovno usposobljenost spremljevalcev otrok z motnjami avtističnega spektra (MAS). V teoretičnem delu je predstavljena motnja avtističnega spektra, zgodovinski razvoj diagnosticiranja in obravnave avtizma v Sloveniji ter izobraževanje otrok z MAS pri nas. Prav tako smo predstavili zakonske podlage za opredelitev začasnega oziroma stalnega spremljevalca ter njegov pomen za otroka. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o usposobljenosti spremljevalcev otrok z avtizmom, ki je bila izvedena novembra in decembra 2020. V raziskavi je sodelovalo 6 spremljevalk otrok z MAS. Zanimalo nas je, ali spremljevalci poznajo tipične značilnosti otrok z MAS, kakšna je njihova strokovna usposobljenost, s katerimi težavami se kot spremljevalci najpogosteje srečujejo, ali so njihove naloge natančno opredeljene, kako poteka njihova komunikacija s starši, kako je potekalo izobraževanje na daljavo, s kakšnimi izzivi so se spremljevalci srečevali ob ponovni vrnitvi v šolo in ali si želijo dodatnih izobraževanj na tem področju.
Rezultati analize so pokazali, da so intervjuvane spremljevalke otrok z MAS v splošnem zelo dobro opremljene z znanjem, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Vse spremljevalke imajo vsaj VI/2 stopnjo izobrazbe, od tega jih ima večina pedagoško izobrazbo, hkrati pa so se udeležile tudi dodatnih usposabljan in izobraževanj, kjer so pridobile vsa potrebna znanja za uspešno opravljanje svojih delovnih nalog.
Keywords: avtizem, motnja avtističnega spektra, spremljevalec otroka z motnjami avtističnega spektra
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 1623; Downloads: 294
 Full text (2,33 MB) |
2. Vloga spremljevalca otroka v vrtcuEva Barle, 2021, undergraduate thesis Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Vloga spremljevalca otroka v vrtcu je opredeliti vlogo spremljevalcev otrok v vrtcu in raziskati usposobljenost le-teh za izvajanje določenih nalog, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. V teoretičnem delu smo na začetku postavili zakonodajni okvir, ki opredeljuje spremljevalca otroka v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru, njegovo vlogo in naloge, s katerimi se srečuje v praksi, problematiko usposobljenosti in pričakovane osebnostne lastnosti spremljevalca otroka v vrtcu. Ker je za uspešno delo spremljevalca ključno sodelovanje, smo raziskali izzive in morebitne ovire pri sodelovanju s starši, vzgojiteljem in ostalimi strokovnimi delavci, ki so pomembno vključeni v delo z otrokom s posebnimi potrebami. Na koncu pa smo podrobneje predstavili tudi timsko delo, ki je kot tako vse bolj razširjeno v vzgoji in izobraževanju in predstavlja tudi ključ do uspešnega sodelovanja. Za namen empiričnega dela diplomske naloge smo pripravili dva anketna vprašalnika, enega namenjena spremljevalcem otroka v vrtcu, drugega pa za vzgojitelje, v katerih oddelke so vključeni otroci s posebnimi potrebami. Z omenjenima vprašalnikoma smo želeli raziskati, kako spremljevalci vidijo svojo vlogo v vrtcu in kakšna je njihova vloga skozi oči vzgojiteljev. V raziskavo je bilo vključenih 81 pedagoških delavcev (32 spremljevalcev ter 49 vzgojiteljev).
Keywords: spremljevalec otroka, vrtec, sodelovanje, timsko delo
Published in DKUM: 17.05.2021; Views: 2291; Downloads: 407
Full text (1,19 MB) |
3. KOROŠKA LIKOVNA KOLONIJA MLADIH VUZENICA - PEDAGOŠKI VIDIKVlado Vučić, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen je doprinos Koroške likovne kolonije mladih Vuzenica in predstaviti njene pozitivne učinke na udeležence ter opažanja staršev udeležencev.
Koroška likovna kolonija mladih Vuzenica deluje nepretrgano že 45 let od ustanovitve leta 1970 pa vse do danes. Nekaj časa je delovala samo na območju Slovenije, kasneje pa je prešla nacionalni nivo in razširila svoje delovanje še na ozemlje Avstrije, Italije in Madžarske. V koloniji sodelujejo otroci mladostniki do 15. leta starosti, zato nas je posebej zanimal vpliv likovne kolonije na osebnostni razvoj otroka.
V poglavjih diplomskega dela bomo spoznali pojem kolonija, likovna kolonija in Koroško likovno kolonijo mladih Vuzenica. Zanimala sta nas organizacijski potek ter strokovno vodstvo v koloniji. V diplomskem delu so predstavljeni rezultati ankete s starši udeleženih otrok o njihovih opažanjih glede vpliva kolonije na njihove otroke. Vključili smo tudi polstrukturirane intervjuje s sodelujočim strokovnim vodstvom kolonije, kjer so prikazana mnenja ustanovitelja, mentorja in vzgojitelja/spremljevalca v koloniji.
Keywords: Koroška likovna kolonija mladih Vuzenica, likovna kolonija, vloga likovne kolonije na razvoj otroka, osebnostni razvoj, mentor, ustanovitelj kolonije, vzgojitelj/spremljevalec.
Published in DKUM: 30.05.2016; Views: 1678; Downloads: 80
Full text (4,70 MB) |
4. NALOGE SPREMLJEVALCA/-KE GIBALNO OVIRANEGA OTROKA V VRTCUKatja Rakovnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je bila opravljena v integriranih predšolskih oddelkih, v katere so vključeni otroci z gibalno oviranostjo.Njen osnovni namen je predstaviti delo spremljevalca gibalno oviranega otroka, njegove zadolžitve in dolžnosti. Zanimalo me je, ali spremljevalci sami odgovarjajo za gibalno oviranega otroka in ali se tudi ostali člani oddelka zavedajo, da je otrok del skupine in ni vključen v skupino skupaj s spremljevalcem, in tako ločen od nje.
V raziskovalni vzorec je zajetih 19 spremljevalcev gibalno oviranih otrok v vrtcu iz različnih krajev Slovenije. Anketni vprašalnik, ki sem ga uporabila, je sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa.Podatki, ki so pridobljeni z vprašanji zaprtega tipa, so obdelani kvantitativno na deskriptivnem nivoju. Kvalitativno pa so obdelani odgovori na odprta vprašanja. Spremljevalci gibalno oviranih otrok se svojih del in nalog dobro zavedajo tako takrat, ko otrok je v vrtcu, kot takrat, ko ga ni. Drugače pa je ponekod z ostalimi člani tima v oddelku ali v vrtcu, ki se mogoče ne zavedajo polnega pomena besede inkluzija, oz. ne vedo , kako otroka s posebnimi potrebami vključiti v enakovreden proces dela ter sodelovanje.
Keywords: Spremljevalec gibalno oviranega otroka, otroci s posebnimi potrebami, gibalno oviran otrok, integracija/inkluzija, vrtec, predšolska vzgoja, individualizirani program, strokovni tim, prilagoditve
Published in DKUM: 06.07.2009; Views: 14696; Downloads: 2345
Full text (1,69 MB) |
