Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava družbene spremembe in prilagoditve delovnega okolja starejšim zaposlenim, za katere smo glede na zakonsko opredelitev v Sloveniji postavili prag starejši od 55 let. Tekom naloge smo se osredotočili na izzive in prednosti zaposlovanja starejših zaposlenih ter strategije za njihovo učinkovito vključevanje v organizacije. V teoretičnem delu v nalogi najprej predstavimo ključne družbene spremembe, ki vplivajo na delovno okolje starejših zaposlenih. Sem smo uvrstili demografske trende, spremembe v zakonodaji, ekonomske in družbenokulturne dejavnike, psihološke vidike staranja in nenazadnje tudi digitalne spremembe. Le-te pomembno oblikujejo pogoje dela in zahtevajo ustrezne odzive na ravni celotne družbe, organizacij in tudi odgovornosti starejših zaposlenih. Ravno zaradi različnih dejavnikov vloga starejših zaposlenih ni enoznačna, temveč se tako država, organizacije in tudi zaposleni soočajo z izzivi in prednostmi, ki so posledica zaposlovanja starejših zaposlenih. Med izzivi pogosto izstopajo stereotipi, diskriminacija, pomanjkanje prilagoditev delovnih mest, digitalna izključenost in omejene možnosti kariernega razvoja, medtem ko med prednosti uvrščamo bogate delovne izkušnje, prenos znanja, stabilnost in visoko zavzetost, kar predstavlja pomembno vrednost za organizacije. Da naslovimo te izzive in še bolj v ospredje postavimo prednosti, smo del naloge posvetili tudi smernicam za učinkovito upravljanje s starejšimi zaposlenimi, kamor smo uvrstili promocijo in varovanje zdravja, prilagojene delovne pogoje, sistem razvoja kadrov, medgeneracijsko povezovanje ter digitalno vključenost. Na podlagi pregleda dosedanjih domačih in tujih raziskav smo se odločili, da za opisno primerjavo preverimo realno stanje tako starejših zaposlenih, kot tudi zaposlenih, ki se ukvarjajo z upravljanjem starejših kadrov v slovenskih organizacijah. Osredotočili smo se na zaznavo družbenih sprememb z obeh vidikov, pogostost izvajanja ukrepov, ki izboljšujejo delovna okolja starejših zaposlenih ter potrebe starejših zaposlenih po izboljšanju delovnih pogojev. Prav tako pa nas je zanimalo, kako se ukrepi povezujejo s počutjem starejših zaposlenih in produktivnostjo v zadnjem letu. Rezultati potrjujejo, da je v povprečju petina zaposlenih starejša od 55 let, kar nakazuje na aktualnost teme, ki bo zahtevala vedno več pozornosti. Ugotovili smo, da sta najpomembnejši potrebi starejših zaposlenih možnost fleksibilnega delovnega časa in finančne spodbude, ki se v praksi redko izvajata pri starejših zaposlenih tudi z vidika kadrovske službe. Ena izmed ključnih ugotovitev naloge pa je zavrnitev stereotipnega razmišljanja, da so starejši zaposleni pogosteje odsotni zaradi bolezni, kar so potrdili tako zaposleni, kot tudi kadrovska služba. V zaključku izpostavimo, da vključevanje starejših zaposlenih in enakopravna obravnava ni le pomembna za dobro poslovanje organizacij, temveč tudi strateška prednost, predvsem kadar so ukrepi individualno prilagojeni potrebam zaposlenih, s katerimi se spodbuja motiviranost.
Ključne besede: Družbene spremembe, prilagoditve delovnega okolja, starejši zaposleni
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Magistrsko delo naloga obravnava problematiko zelenega zavajanja (angl. greenwashing) in njegovo prepoznavanje med potrošniki različnih generacij (X, Y in Z). Zeleno zavajanje predstavlja prakso, pri kateri podjetja napačno prikazujejo svoje izdelke, storitve ali poslovanje kot okolju prijazno. Na ta način vplivajo na percepcijo potrošnikov in njihovo zaupanje. Cilj raziskave je analizirati, v kolikšni meri posamezne generacije zaznavajo trajnostne prakse podjetij, kakšna je njihova stopnja ozaveščenosti o zelenem zavajanju in kako to vpliva na njihove nakupne odločitve. V teoretičnem delu naloge podrobneje obravnavamo koncept trajnosti, korporativne družbene odgovornosti (CSR) in mehanizme zelenega zavajanja, pri čemer izpostavljamo ključne razlike med generacijami. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, s katero smo analizirali stopnjo prepoznavanja zelenega zavajanja ter vpliv na posamezne generacije. Generacija Y se izkazuje kot najbolj informirana in kritična – najbolje pozna izraza greenwashing in zeleno zavajanje ter najpogosteje zaznava zavajajoče trditve podjetij. V vedenjskem smislu pa je generacija X najdoslednejša – najpogosteje izbere okolju prijazne izdelke, je pripravljena zanje plačati več in najodločneje opusti nakup ob prepoznanem zavajanju. Generacija Z izkazuje večjo razpršenost v vedenjskih vzorcih in manjšo stabilnost v nakupnem odločanju, čeprav del vprašanih poroča o dobrem razumevanju pojma greenwashing. Ugotovitve kažejo, da visoka okoljska ozaveščenost ne pomeni nujno tudi trajnostnega vedenja, saj med generacijami obstaja razkorak med vrednotami in dejanskimi nakupnimi odločitvami. Ta razkorak je posebej izrazit pri mlajših generacijah, kjer se kljub visoki deklarativni ozaveščenosti vedenjski odzivi pogosto ne ujemajo z izraženimi stališči. Raziskava potrjuje potrebo po ciljno usmerjeni in verodostojni trajnostni komunikaciji podjetij, prilagojeni značilnostim posameznih generacij.
Ključne besede: Zeleno zavajanje, percepcije generacije X, Y in Z, podnebne spremembe, trajnostni razvoj, zavajanje.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Odločitve o naši vsakdanji prehrani, tako doma kot na turističnem potovanju, imajo pomemben vpliv na globalne spremembe podnebja. Različne študije kažejo, da celotni prehranski sistem na planetarni ravni prispeva med 26 % in 30 % antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Turizem se je skupaj z gastronomskim turizmom dokazal kot izjemno pomemben partner na področju trajnostnega razvoja in naslavljanja podnebnih sprememb. V študiji smo raziskovali, kako je gastronomski turizem udeležen v skupnem ogljičnem odtisu turizma. Namen raziskovanja je bil mapirati stanje na področju prilagajanja gastronomije podnebnim spremembam in njihovega blaženja ter opredeliti relevantne vidike, multidisciplinarne pristope in zarisati polje raziskovanja. Analizirali smo obstoječe raziskave in primere dobrih praks, v empiričnem delu pa izvedli fokusne skupine in poglobljene intervjuje z različnimi strokovnjaki na področju kmetijstva in turizma, predstavniki institucij, odgovornih za oblikovanje kmetijskih in turističnih politik ter ponudniki v gastronomski turistični verigi. V zaključnem delu raziskave smo analizirali obstoječe politike na področju turizma in jih vzporedili z ugotovitvami iz empiričnega dela ter oblikovali priporočila za nadaljnje ukrepe na področju gastronomskega turizma v Sloveniji. Pomemben prispevek naše raziskave predstavlja tudi identifikacija mankov znanj, potrebnih v različnih sektorjih, ki vplivajo na stanje in razvoj gastronomskega turizma, in opredelitev potencialnih področij raziskovanja.
Ključne besede: prehranski sistemi, gastronomski turizem, podnebne spremembe, prilagajanje, blaženje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (753,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Kulturna doživetja zajemajo tako obiske mest, oglede stavb, arhitekture, gradov, sakralnih objektov, spomenikov, muzejev in galerij … kakor tudi različnih prireditev in tradicionalnih dogodkov. Tako stavbe kot zunaj izvedene prireditve so močno izpostavljene zunanjim vplivom ter s tem tudi grožnjam, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Prav tako pa so lahko tudi same dejavniki, ki prispevajo k poslabšanju podnebnih razmer. Zato je priporočljivo, da ponudniki kulturnih vsebin najprej spremljajo lastne izpuste emisij CO2 in nato ukrepajo k zmanjšanju le-teh. Obstaja nekaj kalkulatorjev CO2, ki vključujejo tudi ocene za kulturni turizem. V poglavju so predstavljeni The Green Events Tool - GET, The Creative Green Tools Canada, Scope 3 Evaluator in The Climate Toolkit. Ko je vpliv kulturnih doživetij na podnebje poznan, pa se lahko tako posameznik, kot ponudniki, destinacijski upravljalci in država lotijo ukrepov, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. V tem poglavju so predstavljeni ukrepi, ki se navezujejo na različna področja, s katerimi se prepletajo kulturna doživetja: promet, prehrana, odpadki, prenova stavb, poraba virov.
Ključne besede: kulturna doživetja, blaženje, podnebne spremembe, kalkulator ogljičnega odtisa, ukrepi blaženja podnebnih sprememb
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (523,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Ekstremne podnebne spremembe, okolijski in družbeni problemi zahtevajo osredotočanje na trajnostni razvoj, ki je ključen izziv 21. stoletja. Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ogrožanja prihodnjih generacij in vključuje zmanjšanje neenakosti, izkoreninjenje revščine, trajnostno upravljanje naravnih virov ter pravično gospodarsko rast. Zeleni prehod, ki temelji na nizkoogljičnih rešitvah in krožnem gospodarstvu, je ključ do trajnostne družbe. V poslovnem svetu se spodbujajo poslovni modeli, ki vključujejo dejavnike trajnosti (okolijski, družbeni in upravljavski dejavniki - ESG). Finančni sektor (v večji meri: banke) igra ključno vlogo pri trajnostnem financiranju in povezovanju trajnostnega razvoja v investicijske procese. Trajnostne finance vključujejo upoštevanje vidikov ESG pri naložbenih odločitvah. Študije so do sedaj večinoma proučevale podporo trajnostnim financam s strani podjetij, manj pa s strani posameznikov. Raziskava ILRES, opravljena med luksemburško javnostjo, je prikazala pomanjkanje znanja o trajnostnih financah, po drugi strani pa veliko zanimanje za trajnostne finančne produkte. To poudarja potrebo po večji ozaveščenosti in izobraževanju na tem področju. V diplomskem delu predstavljamo bistvene aktualne podatke o trajnostnih financah in odnosu študentov do trajnostnih financ. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali odgovore študentov o njihovem odnosu do trajnostnih financ. Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da se le manjšina študentov zaveda, da je nujno potrebno prilagoditi finančne prakse. Zaznano je bilo slabo poznavanje trajnostnih financ s strani anketiranih študentov, vendar jih mnogo kaže interes za pridobivanje dodatnega znanja na tem področju. V diplomskem delu smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih ob preverjanju potrdili.
Ključne besede: Podnebne spremembe, zeleni prehod, nizkoogljične rešitve, odnos študentov, trajnostno financiranje.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,44 MB)