1. Metoda kontekstno odvisne vektorske predstavitve sprememb programske kode za klasifikacijo vrste aktivnosti vzdrževanja : doktorska disertacijaTjaša Heričko, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo raziskovalni problem avtomatizacije prepoznavanja namenov sprememb programskih rešitev, izvedenih v fazi vzdrževanja. Klasifikacija programskih sprememb glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja, ki odraža specifične namene sprememb, omogoča učinkovitejšo analizo in načrtovanje vzdrževanja, podpira delovne procese in naloge razvijalcev ter se pogosto uporablja v raziskavah programskega inženirstva za proučevanje sprememb in evolucije rešitev. S ciljem ugotavljanja raziskovalnih vrzeli smo s sistematičnim pregledom literature proučili obstoječe pristope h klasifikaciji sprememb programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja. Za naslovitev teh vrzeli smo s študijo sistematičnega mapiranja pregledali pristope vektorizacije sprememb programske kode z učenjem predstavitev na podlagi izvorne kode, ki se v obstoječi literaturi uporabljajo za naslavljanje različnih izzivov programskega inženirstva. Na podlagi ugotovitev smo razvili in predlagali novo metodo kontekstno odvisne vektorske predstavitve sprememb programske kode, ki omogoča ekstrakcijo semantičnih značilk sprememb izvorne kode med dvema različicama programske rešitve ob upoštevanju konteksta sprememb. Predlagana metoda predstavi spremembo programske rešitve kot množico podrobnih sorodnih sprememb programske kode, temelječih na predstavitvah zaznanih razlik v izvorni kodi na osnovi žetonov. Za ekstrakcijo semantičnih vložitev sorodnih sprememb metoda uporablja strojno učenje s prenosom znanja iz izbranega prednaučenega jezikovnega modela programske kode iz družine modelov BERT, kot so CodeBERT, UniXcoder in StarEncoder, ki je bil predhodno dodatno prilagojen ciljni nalogi s paradigmama samonadzorovanega in nadzorovanega učenja. Pridobljene vektorske vložitve podrobnih sorodnih sprememb so nato združene v enotno semantično vektorsko predstavitev spremembe programske rešitve. Za klasifikacijo sprememb programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja smo na označeni podatkovni množici izgradili modele strojnega učenja, pri čemer smo za ekstrakcijo značilk uporabili predlagano metodo ter referenčne in obstoječe metode predstavitve sprememb rešitev. Z nadzorovanim eksperimentom, študijo ablacije in primerjalno študijo smo proučili vpliv različnih parametrov predlagane metode predstavitve sprememb na uspešnost klasifikacije, primerjali uspešnost klasifikacije ob uporabi predlagane metode v primerjavi z uporabo referenčnih in obstoječih metod predstavitve sprememb ter ovrednotili uspešnost multimodalnih modelov strojnega učenja, temelječih na nadgradnji obstoječih metod predstavitve sprememb s predlagano metodo z združevanjem modalnosti naravnega jezika in programske kode. Empirične rezultate smo statistično analizirali s pomočjo frekventistične in Bayesove statistike. Izsledki raziskav potrjujejo izhodiščno tezo, da je z uporabo nove metode mogoče izgraditi modele strojnega učenja, ki uspešno klasificirajo spremembe programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja. Osrednje ugotovitve doktorske disertacije so naslednje: vektorske predstavitve sprememb programske kode na osnovi predlagane metode dosegajo primerljivo ali višjo uspešnost pri klasifikaciji v primerjavi s predstavitvami na osnovi referenčnih in obstoječih metod; zmanjšanje dimenzionalnosti kontekstno odvisnih vektorskih predstavitev sprememb omogoča zmanjšanje števila dimenzij brez negativnega vpliva na uspešnost klasifikacije; multimodalni klasifikacijski modeli dosegajo višjo uspešnost klasifikacije v primerjavi z unimodalnimi modeli.
Ključne besede: vzdrževanje programske opreme, spremembe programskih rešitev, rudarjenje repozitorijev programskih rešitev, strojno učenje, klasifikacija, nevronski jezikovni modeli programske kode, vektorske predstavitve, vektorska vložitev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (5,56 MB) |
2. Vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na številčnost malega skovika Glaucidium passerinum na območju Pohorja : Magistrsko deloMilica Nikolić, 2024, magistrsko delo Opis: Slovenija je gozdnata dežela, saj gozdovi poraščajo dobro polovico države, hkrati pa jo odlikuje nadvse pestra narava. Gozdovi izstopajo po visoki biodiverziteti, pri čemer so ptice med bolj opaznimi skupinami živali – z njimi se srečujemo na vsakem koraku. V raziskavi sem leta 2024 popisovala prisotnost najmanjše evropske sove, malega skovika (Glaucidium passerinum), na območju zavarovanega območja (SPA - special protection area) Pohorje. Vrsta je na seznamu Dodatka 1 Direktive o pticah in je opredeljena kot kvalifikacijska vrsta za SPA Pohorje (SI5000006). V raziskavi sem ugotavljala vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na prisotnost malega skovika v gozdovih Pohorja. Poleg tega sem svoje podatke popisa primerjala s podatki iz leta 2015. Na več lokacijah sem v popoldanskem času predvajala posnetek oglašanja malega skovika in beležila njegov odziv. Prav tako sem merila temperaturo v času popisa in prisotnost starega drevja. Povprečna temperatura v paritvenem obdobju spomladi se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 1,77 °C. Popisne točke sem izbirala večinoma v smrekovo-bukovem gozdu in na gozdnem robu. Stari listavci, ki so primeren habitat za gnezdenje malega skovika, so prevladovali na okoli 50 % popisnega območja. Število malega skovika se v primerjavi z letom 2015 ni bistveno spremenilo. Ugotovila sem, da višje temperature v letu 2024 niso pomembno vplivale na prisotnost vrste, hkrati pa je gozd v veliki meri dobro ohranjen in primeren habitat za malega skovika.
Ključne besede: razširjenost, sova, populacijska variabilnost, klimatske spremembe, starejši gozdni sestoji, odmrlo drevje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. Vpliv življenjskega sloga na potek operativnega zdravljenja degenerativnih sprememb na hrbteniciEva Vukan, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Degenerativne spremembe hrbtenice so procesi, ki so posledica številnih dejavnikov, kot so vsakodnevne obremenitve, poškodbe, prehrana, telesna aktivnost in razvade. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen je vpliv življenjskega sloga na potek operativnega zdravljenja degenerativnih sprememb na hrbtenici.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo, ki se je navezovala na naše raziskovalno vprašanje. Znanstveno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Web of Science in MEDLINE. Potek in prikaz iskanja literature smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo dobili 727 člankov. V končno analizo smo jih vključili 9. Ugotovili smo, da sta kajenje in prekomerna telesna teža najpogosteje omenjena dejavnika, ki vplivata na izid in zaplete po operaciji hrbtenice. Vpliv imajo tudi nizka telesna teža in alkohol, vendar je zaradi pomanjkljive literature težje sklepati o njunem vplivu.
Razprava in zaključek: Na podlagi ugotovitev identificiranih raziskav lahko povzamemo, da življenjski slog posameznika močno vpliva na potek operativnega zdravljenja degenerativnih bolezni hrbtenice. Med sistemskimi dejavniki imata največji vpliv kajenje in prekomerna telesna teža. Življenjski slog je pomemben element posameznikovega zdravja, saj se z njim pogojuje nastanek in izid bolezni.
Ključne besede: življenjski slog, degenerativne spremembe na hrbtenici, operativno zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,19 MB) |
4. Učinkovitost osnovnošolskega geografskega izobraževanja pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje : študija primeraNina Sekirnik, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako izbrana skupina osnovnošolcev (študija primera) pozna podnebne spremembe, kako se nanje odziva na nivoju svojih vrednot in konkretnega delovanja ter kakšen vpliv ima na to geografsko izobraževanje. V teoretičnem delu smo s pomočjo analize izbranih strokovnih virov in literature opredelili vzroke za podnebne spremembe in njihove posledice ter pojasnili, kako jih lahko blažimo in se nanje prilagajamo. Zanimal nas je tudi pomen izobraževanja o podnebnih spremembah. Z vidika vključenosti navedenih vsebin v pouk geografije smo analizirali učni načrt za geografijo v osnovni šoli in izbrane učbenike. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera, kjer smo preverili obstoječe stanje znanja, vrednot in ravnanja, povezanega s problematiko podnebnih sprememb. Zatem smo realizirali pedagoški eksperiment, v katerem smo glede na analizo rezultatov prvega anketiranja oblikovali učno pripravo ter učni proces izvedli z izbrano skupino učencev. Ponovno smo preverili iste kazalnike stanja. Identificirali smo, kako izbrane metode, oblike in vsebine izobraževanja, izvedenega v primeru pedagoškega eksperimenta, vplivajo na znanje, vrednote in ravnanje učencev. Glede na ugotovljeno zaključujemo, da je ciljno pripravljeno osnovnošolsko geografsko izobraževanje o podnebnih spremembah izrednega pomena ter učinkovito vpliva na znanje in vrednote učencev glede podnebnih sprememb, hkrati pa veča zavedanje o pomenu delovanja v smeri blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
Ključne besede: podnebne spremembe, segrevanje ozračja, izobraževanje, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (6,31 MB) |
5. Dojemanje podnebnih sprememb in preverjanje učinkovitosti apelov strahu v oglaševanju zelenih hotelov : diplomsko delo univerzitetnega študijaTadeja Tratar, 2024, diplomsko delo Opis: Vprašanje blaženja podnebnih sprememb je osrednje problemsko področje tudi za
turizem, kjer ima pomembno vlogo spodbujanje prepoznavnosti trajnostnega
certificiranja, kot je Zeleni ključ za turistične nastanitve. Za uspešno delovanje tovrstnih certifikatov je pomembno, kakšno mnenje imajo o njih potencialni gosti in na kakšen način je smiselno izpostavljati certifikate v oglaševanju nastanitev. V skladu s teorijo apelov strahu v prepričevalnem komuniciranju so sporočila o negativnih posledicah podnebnih sprememb lahko učinkovita, vendar le dokler mera strahu ni previsoka in ima občinstvo na voljo učinkovite načine za odpravljanje grožnje. V zaključnem delu smo z eksperimentalno metodo preverjali učinkovitost apelov strahu o podnebnih
spremembah in prisotnost certifikata v oglasu na odnos do oglasa, odnos do podobe hotela, namero rezervacije in percepcijo zelenega zavajanja. Eksperimentalna metoda ni pokazala razlik med skupinami glede na tip oglasa: apel strahu ni imel vpliva na odločitve anketirancev, niti ni bilo razlik glede na prisotnost certificiranja v oglasu. Rezultati torej kažejo nizko možnost doseganja sprememb z zgolj enim oglasom in v spletnem okolju, kjer je pozornost občinstev nizka. Je pa raziskava pokazala statistično značilne korelacije med odvisnimi spremenljivkami in okoljevarstvom in odnosom do
certificiranosti. Nadalje, rezultati naloge so pokazali, da so bili anketiranci močno naklonjeni okoljevarstvu ter so imeli pozitiven odnos do trajnostnih ali okoljskih certifikatov. Sklepamo, da je smotrno spodbujati turistične ponudnike k zelenim praksam glede na pozitivne ocene certificiranja. Glede vprašanja o vlogi apelov strahu pri komuniciranju podnebnih sprememb pa svetujemo nadaljnje raziskovanje, ki bo vključevalo dolgoročnejše spremljanje učinkov komuniciranja.
Ključne besede: hotel, trajnost, certifikat, podnebne spremembe, apel strahu.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,34 MB) |
6. Spremembe slovenskih računovodskih standardov 2024Lara Hribar Kresnik, 2024, diplomsko delo Opis: Slovenski računovodski standardi so pravila stroke, ki jih oblikuje Slovenski inštitut za revizijo in narekujejo norme o strokovnem ravnanju na področju računovodenja.
S 1. januarjem so se na področju računovodenja zgodile spremembe, saj so v veljavo stopile spremembe in dopolnitve Slovenskih računovodskih standardov.
Osredotočila se bom na vprašanje, v kolikšni meri gre pri posameznih spremembah za pomembne vsebinske spremembe, v kolikšni meri pa zgolj za manjše tehnične popravke, ter kakšen je njihov pričakovani vpliv na računovodsko poročanje.
Razumevanje sprememb je pomembno, saj so pravila stroke ključna za evidentiranje, razumevanje in prikaz poslovnih dogodkov. Analizirala bom nove standarde in jih primerjala z obstoječimi. Moj cilj pri tem je, da preučim, kako močno so se standardi v letu 2024 spremenili v primerjavi s prejšnjo različico, ter ali te spremembe bolj vsebinske ali bolj redakcijske narave.
Prišla sem do ugotovitve, da so bili standardi, ki obravnavajo opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, finančne naložbe, zaloge in časovne razmejitve, podvrženi večjim vsebinskim popravkom. V ostale standarde pa so bile uvedene spremembe redakcijske narave, ki so prispevale k izboljšanju jasnoti in natančnosti teh standardov.
Ključne besede: Slovenski računovodski standardi, računovodsko poročanje, spremembe in vpliv.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,86 MB) |
7. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju slovenske Štajerske v obdobju med letoma 1789 in 2023 : magistrsko deloAljaž Žagavec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju štirih katastrskih občin: Dornava, Brezovec, Lenart in Hrastje - Mota. Osnovno gradivo dela je jožefinski kataster (1789–1790), ki je bil najprej analiziran kot zgodovinski vir. Analiziral sem stanje posestnikov, njihova imena, priimke, velikost donosa na zemljišče in davek, ki so ga morali plačati. Nato pa sem ga analiziral kot geografski vir, pri čemer sem poiskal podatke o rabi tal in jih primerjal s franciscejskim katastrom (1824) ter podatki iz let 2000 in 2023, pridobljenimi iz baze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in promet. Za dopolnitev sem uporabil tudi druge kartografske in opisne vire. Opravljena je bila analiza rabe tal po letih: 1789, 1824, 1900, 2000 in 2023. Sledila je analiza smeri spremembe rabe tal med leti 1824 in 2000 ter 2000 in 2023. V zadnjem poglavju pa je bila opravljena še analiza rabe tal posamezne katastrske občine v vseh obdobjih. Pri Dornavi so v osredje postavljeni vplivi regulacije reke Pesnice, širjenja naselja Dornava in gradnje železniške proge na rabo tal. Za območje Brezovca, ki leži na območju Haloz, ki so v zadnjem obdobju znane po deagrarizaciji in zaraščanju, me je zanimalo, kako pospešeno je opuščanje obdelovalnih površin. Pri Lenartu sem se osredotočil na očitno širjenje pozidanih površin in na to, katere površine so v zameno zanje izgubile obseg. Pri Hrastju - Moti pa je zanimalo, kako sta se spremenili pokrajina in posledično raba tal zaradi obsežnih regulacij reke Mure.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, jožefinski kataster, franciscejski kataster, Dornava, Brezovec, Lenart, Hrastje - Mota
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (17,13 MB) |
8. Sistem uvajanja sprememb v izbranem podjetjuNisa Čahuk, 2024, diplomsko delo Opis: Spremembe so neizogibni del tako osebnega kot poslovnega življenja. Brez sprememb ni napredka je pa le-ta nujno potreben za podjetja, ki delujejo na konkurenčnih trgih. Spremljanje zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje podjetja predstavlja pomembno kategorijo, ki je podjetja dandanes ne smejo zanemarjati. Odločanje o uvedbi sprememb v poslovanju podjetja pa zahteva odločevalce, ki znajo sprejemati dobre odločitve pravočasno. Takšne odločitve pa zahtevajo ustrezno pripravljene informacije in izkušnje iz preteklosti. Zelena luč vodstva do uvedbe spremembe lahko pri zaposlenih vzbudi različne občutke in reakcije s katerimi se odzovejo na predlagane spremembe. Nagnjenost k spremembam je velikokrat negativna, kar vodstvu predstavlja izziv.
V empiričnem delu smo v izbranem podjetju raziskovali, kako so se zaposleni soočili z uvajanjem sprememb, na katerem področju je bila uvedena zadnja sprememba, kako je bilo z uvajanjem sprememb v času epidemije COVID-19, zanimalo nas je na kakšen način in na kateri točki so zaposleni obveščeni in kako so se počutili ob informaciji, da bo uvedena sprememba, ki se nanaša na njihovo delo. Ker je potrebno po uvedbi spremembe tudi spremljati in jih meriti, nas je zanimalo ali podjetje glede potrebnih sprememb izvaja ankete med zaposlenimi in kako uvedbo zadnje spremembe ocenjujejo zaposleni. Pregledali smo tudi odnose z dobavitelji pri uvajanju sprememb, saj so le-ti eden izmed pomembnejših spremenljivk v enačbi, ki zagotavlja uspešno poslovanje. Posledica uvedbe sprememb sta ne malo kdaj tudi organizacijska kultura in klima, zato nas je zanimalo kakšna je konkretna situacija v izbranem podjetju.
Rezultati empiričnega dela kažejo, da je v izbranem podjetju bila zadnja sprememba uvedena na področju informatike in se je nanašala tudi na organizacijo dela. Več kot polovica zaposlenih na katere je vplivala uvedena sprememba je bila obveščena že v fazi načrtovanja uvedene spremembe. Rezultati raziskave kažejo, da je bilo v času epidemije COVID-19 več uvedenih sprememb kot pred ali po epidemiji. Ob uvedbi zadnje spremembe so se udeleženci počutili prijetno ali navdušeno, iz tega lahko sklepamo, da je uvedena sprememba bila dobro načrtovana. Dobro sodelovanje z dobavitelji je ključno za doseganje ciljev, zato izbrano podjetje v uvajanje sprememb vključuje tudi njih. Izbrano podjetje preverja uspešnost uvedenih sprememb z anketnimi vprašalniki in jih uporablja tudi pri načrtovanju novih sprememb.
Ključne besede: načrtovanje, komunikacija, motiviranje, spremembe, uvajanje sprememb
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,60 MB) |
9. Vpliv internega marketinga na sposobnost zaposlenih za agilnostGaja Šimić, 2024, magistrsko delo Opis: Sposobnost hitrega prilagajanja spreminjajočim se tržnim razmeram in negotovostim je v sodobnem času postala bistvena konkurenčna prednost organizacij. Za učinkovito odzivanje na nepredvidene situacije je nujna agilnost, tako na ravni organizacije kot na ravni zaposlenih. Agilnost ne predstavlja zgolj metodologije, temveč povzema celotno miselnost o načinu vedenja in procesih odločanja, ki se dogajajo znotraj organizacije. Ključne značilnosti agilnosti vključujejo prilagodljivost, proaktivnost in odpornost na spremembe, ki imajo pomembne koristi tako za zaposlene kot tudi organizacijo samo. Interne marketinške strategije igrajo ključno vlogo pri spodbujanju te agilnosti, saj zaposlene obravnavajo kot interne odjemalce. Glavne aktivnosti internega marketinga se osredotočajo na spodbujanje motivacije in internega komuniciranja, izvajanje internih tržnih raziskav in nenehno usposabljanje, ki skupaj ustvarjajo podporno okolje za vzpostavitev agilnega vedenja. V magistrskem delu smo podrobneje opredelili posamezne dimenzije preučevanih konceptov in obravnavali, kakšen vpliv ima interni marketing na sposobnost zaposlenih za agilnost. Pri tem je pomembno upoštevati, da respondenti največjo vrednost internega marketinga zaznavajo v jasnem zaznavanju podobe blagovne znamke, usklajenih sporočilih, ki jih prejemajo v okviru delovnega mesta ter v organizacijskih prizadevanjih za usposabljanje zaposlenih. V okviru agilnosti pa povprečno najvišje strinjanje izkazujejo na področju iskanja priložnosti za izboljšave pri delu in pri iskanju učinkovitejših načinov za opravljanje svojega dela. Nadaljnje raziskave, ki smo jih izvedli, so pokazale, da interni marketing pozitivno vpliva na vse obravnavane dimenzije agilnosti. Na podlagi podatkov pridobljenih v magistrskem delu, lahko trdimo, da imajo zaposleni v organizacijah, ki izvajajo strategije internega marketinga, večjo verjetnost, da bodo razvili proaktivno vedenje, se hitro prilagodili različnim situacijam ter postali odporni na nenadne spremembe in stresne okoliščine. Te ugotovitve poudarjajo pomen internega marketinga pri oblikovanju agilne delovne sile.
Ključne besede: interni marketing, agilnost, proaktivnost, prilagodljivost, odpornost na spremembe
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 24; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,01 MB) |
10. Varstvo okolja v sodni praksi evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloJaka Planinšek, 2024, magistrsko delo Opis: V luči poglabljajoče se podnebne krize, ki predstavlja osrednji izziv današnjega časa, se povečuje pogostnost postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) za dosego ciljev zaščite in varstva okolja. Gre za še en poskus uporabe orodja mednarodnega prava, ki se do sedaj ni izkazalo kot pretirano učinkovito sredstvo za zaščito našega planeta pred čezmernim izkoriščanjem in degradacijo naravnega temelja za življenje. Vsi razpoložljivi znanstveni podatki namreč kažejo, da se stanje okolja poslabšuje in da v boju proti podnebnim spremembam izgubljamo.
Uporaba postopka pred ESČP za namene varstva okolja temelji na neizpodbitni povezavi med človekovimi pravicami in okoljem, ki je bila v kakem mednarodnem pravnem aktu prvič omenjena leta 1972, ko je bila sprejeta Stockholmska deklaracija. Povsem jasno je, da brez zdravega in čistega okolja ne moremo v celoti uživati nekaterih človekovih pravic, ki nam jih podeljuje Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). Ravno sklicevanje na obstoječe človekove pravice v EKČP, kot sta pravica do življenja in pravica do zdravja, predstavlja podlago za varstvo okolja skozi postopek pred ESČP. Pritožniki pred ESČP namreč zatrjujejo, da je do kršitev njihovih človekovih pravic prišlo zaradi nedovoljenih posegov v okolje. ESČP je do danes odločilo v številnih primerih, povezanih z okoljem, in pri odločanju uporabilo temeljna načela, kot so previdnostno načelo, načelo trajnostnega razvoja in doktrina proste presoje.
Kljub obsežni in poglobljeni sodni praksi na področju okolja pa narava postopka pred ESČP predvsem zaradi svoje antropocentrične perspektive močno omejuje učinkovitost varstva, saj je v primerih, ko škode ne utrpi človek, ampak le okolje, slednje praktično nevarovano. Varstvo okolja dalje pomembno omejujejo tudi občasna nedoslednost sodne prakse in neučinkovite sankcije, ki kršiteljev ne potisnejo v smer proti ustreznim spremembam.
Ključne besede: varstvo okolja, Evropsko sodišče za človekove pravice, antropocentrično varstvo, zdravo življenjsko okolje, podnebne spremembe, onesnaževanje, prosta presoja, subsidiarnost
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,23 MB) |
