| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SPREMEMBE PRI POROČANJU PO ODSEKIH PO MSRP 8 V PRIMERJAVI Z NJEGOVIM PREDHODNIKOM MRS 14
Matej Vrčkovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: S 1. 1. 2009 morajo podjetja, ki poročajo po MSRP, razkrivati informacije po odsekih po MSRP 8, ki je nadomestil MRS 14. MSRP 8 je standard, ki je skoraj kopija ameriškega standarda SFAS 131. Njegovo sprejetje je predvsem posledica zbliževanja MSRP in US GAAP. Z MSRP 8 se bistveno spremeni opredeljevanje odsekov. Medtem ko so bili pri MRS 14 odseki opredeljeni kot področni in območni, so pri MSRP 8 odseki, o katerih se poroča, opredeljeni na osnovi informacij, ki jih vodilna oseba za sprejemanje poslovnih odločitev (CODM) uporablja za sprejemanje odločitev glede poslovanja podjetja. V teoretičnem delu smo predstavili standard poročanje po poslovnih odsekih (MSRP 8) in standard poročanje po odsekih (MRS 14) in ju primerjali med seboj. Proučevali smo tudi vplive in spremembe ob prehodu z MRS 14 na MSRP 8 z vidika poročevalcev in z vidika uporabnikov računovodskih informacij. Ugotovili smo, da so pripravljavci računovodskih informacij v letnih poročilih dokaj dobro sprejeli standard, medtem ko so uporabniki informacij do novega standarda dokaj zadržani. Kot slabost MSRP 8 so največkrat omenili neobvezno poročanje po območnih odsekih in zmanjšanje primerljivosti zaradi izvzetega kriterija tveganj in nagrad, ki ga prinaša poslovodski pristop. V avtomobilski industriji podjetja, ne glede na standard poročanja, razkrivajo skorajda istovrstne informacije. Razlike nastajajo pri številu odsekov in številu razkritih postavk, kar pa glede na ugotovitve naše raziskave ni pogojeno, po katerem standardu podjetje poroča. S tem smo zavrgli trditve, da imajo informacije, razkrite po MSRP 8, za zunanje uporabnike večjo dodano vrednost, da informacije, razkrite po MSRP 8, pripomorejo k boljšemu razumevanju letnega poročila kot celote in da se pri MSRP 8 povečuje tveganje razkrivanja občutljivih informacij. Sklepamo lahko tudi, da se stroški priprave informacij po MSRP 8 ne zmanjšajo pomembno. Če bi se, bi verjetno vsa podjetja ali vsaj večina takoj prešla na poročanje po MSRP 8, kar pa se pri podjetjih v avtomobilski industriji ni zgodilo.
Ključne besede: poročanje po poslovnih odsekih (MSRP 8), poročanje po odsekih (MRS 14), razkritja o odsekih podjetja in z njimi povezanih informacij (SFAS 131), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), ameriški splošno sprejeti standardi (US GAAP), vodilna oseba za sprejemanje poslovnih odločitev (CODM), območni odsek, področni odsek, poslovni odsek, avtomobilska industrija
Objavljeno: 08.12.2009; Ogledov: 2591; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (437,82 KB)

3.
UPORABA HEVRISTIK PRI OKOLJEVARSTVENIH ODLOČITVAH V POVEZAVI S TEORIJO NAČRTOVANEGA VEDENJA
Tamara Gomilšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil preveriti, na kakšen način bodo udeleženci sprejemali okoljevarstvene odločitve. Zanimalo nas je, ali bodo udeleženci pri svojih odločitvah upoštevali vse tri postavke Ajzenove teorije načrtovanega vedenja (stališče do vedenja, subjektivno normo, zaznan vedenjski nadzor), in na podlagi teh postavk sprejeli odločitve, ali pa bodo uporabili druge strategije odločanja, pri katerih smo se osredotočili na: leksikografsko hevristiko, hevristiko »ena postavka« in hevristiko »enaka teža postavk«. Sestavili smo vprašalnik, v okviru katerega so udeleženci v prvem delu odgovarjali na vprašanja postavk teorije načrtovanega vedenja in v zadnjem delu sprejeli dokončne odločitve. Prvih deset odločitev se je navezovalo na transport, kjer so se odločali, s katerim prevoznim sredstvom bi raje potovali (vlak ali letalo). Pri drugih desetih odločitvah pa so se odločali med ponudniki električne energije. Pri izvedbi raziskave smo uporabili sledilec oči, ki je omogočil natančnejši vpogled v uporabljene strategije. Za vsako strategijo odločanja smo sprogramirali model odločanja. S pomočjo modelov smo napovedali odločitve udeležencev, ki smo jih primerjali z dejanskimi odločitvami udeležencev. Za vsako nalogo smo izračunali odstotek odgovorov udeležencev, ki jih je pravilno napovedal vsak posamezni model. Prav tako smo preverjali, kakšen vpliv so imeli na naše udeležence socialno povratna informacija, trenutno razpoloženje in naučenost. Rezultati raziskave so pokazali, da se je izmed vseh modelov najboljše odrezal model teorije načrtovanega vedenja, kateremu je sledil model »enaka teža postavk«. Leksikografski model se je izmed vseh modelov najslabše odrezal, vendar se je pod določenimi pogoji približal ostalim modelom, kar kaže na pomembnost nadaljnih raziskav na področju okoljevarstvenih odločitev.
Ključne besede: Sprejemanje okoljevarstvenih odločitev, hevristike, teorija načrtovanega vedenja, sledilec oči
Objavljeno: 06.05.2015; Ogledov: 1345; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (925,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici