Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predlagati in testirati eksploratorni teoretični model za ugotavljanje dejavnikov, ki napovedujejo odnos prebivalcev do nosljivih kamer, ki so v uporabi v policijskih postopkih. Metode: Teoretični model je bil predlagan na podlagi rezultatov obstoječe literature, ki širše obravnavajo tematiko sprejemanja tehnologije. Testiranje teoretičnega modela je bilo opravljeno s spletnim anketiranjem na vzorcu slovensko govorečih uporabnikov družbenega omrežja (n = 265). Ugotovitve: Najpomembnejša ugotovitev raziskave je, da na posameznikov odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke močneje vplivajo splošna prepričanja o tehnologijah, kakor pa zaupanje v policijo in državo. Omejitve/uporabnost raziskave: Bralec mora pri interpretaciji rezultatov upoštevati, da je bila raziskava opravljena zgolj na družbenem omrežju med slovensko govorečimi uporabniki. Demografska struktura vzorca ne odraža demografske strukture populacije prebivalcev Republike Slovenije. Praktična uporabnost: Najpomembnejša implikacija raziskave je ugotovitev, da odpora do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke nismo zaznali. Prav tako ugotavljamo, da je za splošno javno sprejemanje uvedb novih tehnologij v policijske postopke bolj pomembno upoštevati prepričanja državljanov o tehnologijah na splošno kot pa prepričanja o policiji in državi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek kot prvi v literaturi primerja dve različni skupini dejavnikov, ki napovedujejo odnos do nosljivih kamer v policijske postopke. Prav tako gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji.
Ključne besede: sprejemanje tehnologije, nosljive kamere, policija, odnos, prebivalci
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 18
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Digitalizacija je ključen dejavnik gospodarskih in socialnih sprememb, ki ima vpliv tako na gospodarstvo in spreminjanje trga kot tudi na način življenja posameznikov. Koncept trgovanja, ki smo ga včasih poznali, se je z razvojem interneta drastično spremenil, saj nam je slednji omogočil, da lahko nakupe danes opravimo kar iz naslonjača. Podjetja so se na takšen način prodaje hitro odzvala, tako da danes skoraj ne najdemo več podjetja, ki ne bi prodaje svojih artiklov omogočal s pomočjo prodajnih platform. Korak naprej so nekatera podjetja naredila tudi v trgovskih centrih s postavitvijo samopostrežnih blagajn, kjer posameznik opravlja nalogo prodajalca, s tem pa prihrani čas, ki bi ga sicer potrošil v čakalni vrsti, prav tako pa mu samopostrežna blagajna nudi več zasebnosti. Amerika je glede uvajanja novih konceptov prodaje v svetu naredila največji korak. Podjetje Amazon je s pomočjo Just walk out tehnologije odprl prvo trgovino z živili, ki stranki ponuja sprehod po nakupih, vse od vstopa v prodajalno, izbire potrebnih izdelkov pa do izstopa iz prodajalne tako, da se ji v tem času ni treba ustaviti na blagajni. V nalogi bomo raziskali, kakšne so potrebne tehnologije, ki omogočajo takšen način trgovanja, spoznali nove koncepte trgovanja in podrobneje preverili, s kakšnimi koncepti se srečujemo v Sloveniji. Pri uveljavitvi novih tehnologij je priporočljivo, da se preveri tudi njihova uporabnost, enostavnost uporabe ter kakšni dejavniki vplivajo na njihovo uporabo. V povezavi med samopostrežnimi blagajnami in kupci se pojavljajo vprašanja njihove uporabnosti. Da se bodo kupci posluževali samopostrežnih blagajn, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, kupce je treba animirati in seznaniti z enostavnostjo njene uporabe ter prednostmi, ki jih prinaša uporaba samopostrežnih blagajn. Pri uporabi samopostrežnih blagajn je treba upoštevati posameznika kot kupca. Nekateri kažejo zainteresiranost in dovzetnost uporabe naprednejših tehnologij, drugi pa – bodisi zaradi strahu bodisi zaradi nezanimanja za napredno tehnologijo – interesa ne kažejo. Glavni cilj naloge je s pomočjo ankete in nadaljne statistične raziskave preveriti, kako posamezniki v Sloveniji sprejemajo samopostrežne blagajne v trgovskih centrih oz. natančneje, kakšen vplih imata strah pred IT ter inovativnost pred IT na njeno uporabo.
Ključne besede: trgovanje, pametno trgovanje, novi načini trgovanja, samopostrežne blagajne, sprejemanje tehnologije, TAM
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 954; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Uporaba biometrije je v vedno večjem porastu, saj obljublja, da bo postopek overjanja bolj varen in preprost. Biometrija je za razliko od gesel in identifikacijskih kartic nekaj, kar ni moč pozabiti in si deliti z drugimi. Biometrija se je uveljavila že na številnih področjih, vedno bolj aktualna pa je tudi v bančništvu. Vedno več posameznikov uporablja pametne naprave, ki omogočajo biometrično tehnologijo. Z načinom biometrične verifikacije je nadzor in upravljanje pri bančnih storitvah hitrejši, varnejši in preprostejši. Pri našem diplomskem delu smo se osredotočili na dejavnike, ki vplivajo na posameznikovo odločitev sprejemanja biometrične verifikacije pri uporabi bančnih storitev. Cilj dela je bil raziskati dejavnike sprejemanja biometrične verifikacije pri uporabi bančnih storitev s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobiti vzorec posameznikov različnih starostnih skupin in interesov. Anketni vprašalnik smo delili preko socialnega omrežja Facebook v različnih skupinah. Vprašalnik je bil sestavljen iz osmih sklopov. Vsak sklop je imel po tri indikatorje, na katere so anketiranci odgovarjali s pomočjo Likertove lestvice od 1 do 5. Na podlagi rezultatov smo potrdili osem hipotez, eno smo zavrnili. Glavni dejavniki sprejemanja biometrične tehnologije pri uporabi bančnih storitev so namera za uporabo biometrične tehnologije pri dostopu do bančnih storitev, stališča uporabe tehnologije, zaznana uporabnost tehnologije, preprostost uporabe tehnologije, zaupanje v varnost tehnologije, nadzor nad varnostjo tehnologije in subjektivna norma. Biometrija je tematika, ki je zelo aktualna, tehnologija nas praktično spremlja v našem življenju vsak dan in vsepovsod, z njo pa se odpirajo tudi nove rešitve in problematike glede varnosti in shranjevanja biometričnih podatkov.
Ključne besede: diplomske naloge, biometrična verifikacija, bančne storitve, sprejemanje, uporaba
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1122; Prenosov: 245
Celotno besedilo (563,72 KB)

Opis: V Sloveniji strmo narašča število oseb z diagnosticirano demenco, ki bivajo v institucionalnem varstvu. Obravnava takšnih oseb je za člane tima zdravstvene nege in oskrbe velik izziv, saj pogosto te osebe niso več zmožne samostojno skrbeti zase, niso zmožne samostojnega odločanja, kar pomembno vpliva na zagotavljanje dostojanstva takih oseb. Svojci imajo pri tem pomembno vlogo, saj so pogosto prav oni tisti, ki opazijo tovrstne odklone pri zagotavljanju dostojanstvene, skrbstvene zdravstvene nege ter nanje opozarjajo. Zato smo želeli raziskati, kako svojci doživljajo dostojanstvo oseb z diagnosticirano demenco. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja, in sicer nestrukturiran intervju s štirimi svojci, katerih družinski člani imajo diagnosticirano demenco in bivajo v institucionalnem varstvu. Podatke smo analizirali po metodi tematske analize besedila. Analiza podatkov je podala dve glavni temi: prizadeto dostojanstvo in stisko. Ugotovili smo, da svojci pogosto opazijo, da je dostojanstvo oseb z diagnosticirano demenco prizadeto predvsem zaradi nezmožnosti odločanja, nezmožnosti skrbeti zase in spremenjene skrbi za zasebnost. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci dobro skrbijo za osebe z diagnosticirano demenco, kar se odraža v skrbstveni zdravstveni negi. Prav zaskrbljenost, kako je poskrbljeno za njihove svojce, ki bivajo v institucionalnem varstvu, so doživljali kot veliko stisko. Dostojanstvo oseb z diagnosticirano demenco je treba upoštevati in spoštovati, ne glede na to, da te osebe same na dostojanstvo nimajo več vpliva.
Ključne besede: Dostojna oskrba, sprejemanje, skrb, zdravstvena nega, dom starostnikov
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1384; Prenosov: 194
Celotno besedilo (432,42 KB)

Opis: Kanadska pisateljica Alice Munro, mojstrica sodobne kratke proze in prejemnica Nobelove nagrade za književnost leta 2013, je pozornost literarnih kritikov v svoji domovini pritegnila že leta 1968 z objavo svoje prve zbirke kratkih zgodb. V dolgoletni pisateljski karieri je izdala štirinajst zbirk kratkih zgodb, za katere je prejela številne pomembne književne nagrade, med drugim leta 2009 mednarodno nagrado man booker za življenjsko delo. Številne njene zbirke so postale mednarodne prodajne uspešnice, v Sloveniji pa je bila popolnoma spregledana vse do leta 2003, ko je bila v slovenščino prevedena ena izmed njenih zgodb, šele leta 2010 pa sta bili v slovenščino v celoti prevedeni dve njeni zbirki. Potem ko je avtorica leta 2013 prejela Nobelovo nagrado, smo poslovenili še dve njeni zbirki. Osrednje vprašanje, na katerega želi odgovoriti disertacija, je, zakaj je bila Alice Munro v Sloveniji tako dolgo spregledana. Naša predpostavka je, da se razlogi za to skrivajo tako v specifikah njene pisave kot v posebnostih slovenskega kulturnega in literarnega prostora. Pisavo Alice Munro odlikujejo dovršen literarni slog, zapletene pripovedne tehnike, »regionalizem« in osveščenost glede ženskega vprašanja. Zaradi omenjenega je prenos njenih del v slovenski kulturni in literarni prostor problematičen, še posebej zaradi drugačnega razvoja zvrsti kratke zgodbe pri nas, drugačne tradicije ženske književnosti, ki je povezana z družbenopolitično preteklostjo tega prostora, ter zaradi posebnosti slovenske prevajalske in založniške politike, ki igrata pomembno vlogo pri odločanju o tem, kateri tuji avtorji bodo prevedeni v slovenščino.
Ključne besede: Alice Munro, kanadska književnost, kratka zgodba, sprejemanje, književni prevod
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 2012; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,56 MB)