1. Podjetništvo mladih in umetna inteligenca: primerjalna analiza zaznavanja, sprejemanja in uporabe umetne inteligencePina Slaček, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava generacijske razlike v zaznavanju, sprejemanju in uporabi umetne inteligence med podjetniki v Sloveniji ter primerjalno analizira zaznane koristi, tveganja, priložnosti in ovire njenega uvajanja. V ospredju je podjetništvo mladih, pri čemer so analizirane značilnosti, motivacija, priložnosti in ovire za mlade, ki jih spremljajo pri uvajanju novih tehnologij v poslovne modele. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti podjetništva mladih, procesi digitalizacije ter vloga umetne inteligence kot orodja za optimizacijo procesov, personalizacijo storitev, podporo pri odločanju in razvoj inovativnih poslovnih modelov. Empirični del temelji na primerjalni analizi zaznav pozitivnih učinkov umetne inteligence (povečanje produktivnosti, inovativnosti, poslovne rasti in izboljšanje uporabniške izkušnje) ter negativnih učinkov (stroški implementacije, varnostni in etični pomisleki, odpor zaposlenih in strank). Primerjalno analizo smo izvedli med mlajšimi (18–34 let) in starejšimi (34+ let) podjetniki, pri čemer smo s statističnimi preizkusi ocenili razlike v percepciji pozitivnih in negativnih učinkov ter v pripravljenosti za uvajanje umetne inteligence v poslovne procese. Rezultati analize so pokazali, da mlajši podjetniki statistično značilno pogosteje zaznavajo pozitivne učinke in so bolj optimistični glede prihodnje vloge umetne inteligence, medtem ko med generacijami ni bilo razlik pri zaznavanju negativnih učinkov, kar kaže na univerzalnost teh pomislekov. Analiza velikosti učinka je potrdila, da imajo ugotovljene razlike praktični pomen, zlasti pri prihodnjih pričakovanjih glede dolgoročnega potenciala umetne inteligence. Sklepi naloge opozarjajo na potrebo po oblikovanju prilagojenih podpornih politik in programov, ki bodo mladim podjetnikom olajšali sprejemanje in uporabo umetne inteligence, hkrati pa zmanjšali tveganja in digitalne neenakosti med podjetniki različnih generacij.
Ključne besede: podjetništvo mladih, umetna inteligenca, generacijske razlike, digitalna transformacija, digitalizacija, percepcija in sprejemanje umetne inteligence, podporne politike in programi, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (1,68 MB) |
2. Socialno sprejemanje izdelkov za segrevanje tobakaDanilo Pušnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo ponuja pregled področja ogrevanih tobačnih izdelkov, njihovega trga, trženja in socialnega sprejemanja teh izdelkov. Vključuje tudi analizo ankete, ki je bila izvedena v sklopu diplomskega dela in v katerih so respondenti odgovarjali na vprašanja, povezana s tobačnimi izdelki.
V teoretičnem delu diplomskega dela je opisana zgodovina trženja tobačnih izdelkov skozi stoletja, tj. vse od začetka uporabe tobačnih izdelkov do sodobnih oblik, kot so ogrevani tobačni izdelki. Vključena je tudi analizo trga ogrevanih tobačnih izdelkov in naprav za segrevanje tobačnih izdelkov, pregled promocije in diferenciranja na trgu in pregled teorij socialnega sprejemanja in zaznavanja izdelkov ter njihovo odražanje pri zaznavanju in sprejemanju ogrevanih tobačnih izdelkov.
V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, pri kateri so morali respondenti odgovarjati na vprašanja v povezavi s tobačnimi izdelki, kjer je bil fokus na ogrevanih tobačnih izdelkih in njihovi socialni sprejemljivosti v primerjavi s tradicionalnimi cigaretami.
Na trgu je na voljo veliko različnih naprav za segrevanje tobaka, ki jih ponujajo tobačna podjetja, predvsem se lahko izpostavijo IQOS- in glo-naprave. Tobačna industrija kljub prepovedi promocije tobačnih izdelkov v določenih državah, kot je Poljska, še vedno izvaja promocijo ogrevanih tobačnih izdelkov, kar vključuje različno posredno promocijo teh izdelkov in promocijo tobačnih blagovnih znamk. Hkrati pa je na družbenih omrežjih veliko objav, ki promovirajo naprave za segrevanje tobaka, pogosto brez prikaza tobačnih paličic, ki so potrebne za uporabo teh naprav. Vsebina objav se večinoma osredotoča bolj na poudarjanje življenjskega sloga ljudi. Rezultati ankete, ki je bila izvedena v sklopu diplomskega dela, so pokazali, da so glede socialne sprejemljivosti ogrevanih tobačnih izdelkov v primerjavi s tradicionalnimi cigaretami stališča respondentov v povprečju zgoščena proti nevtralni točki z rahlim nagibom k večji socialni sprejemljivosti ogrevanih tobačnih izdelkov. Hkrati pa je prisotnih tudi nekaj močnih stališč, ki so v prid eni ali drugi izbiri. Glede zaznane primernosti ogrevanih tobačnih izdelkov za določen spol pa se respondenti v povprečju nagibajo k nevtralnemu stališču z rahlim nagibom k večji zaznani primernosti za ženske.
Ključne besede: ogrevani tobačni izdelki, tobak, IQOS, Glo, promocija, socialno sprejemanje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,43 MB) |
3. Naklonjenost digitalnemu bančništvu in uporabi umetne inteligence v bančnih storitvahTeja Kosi, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija bančnega sektorja je neposredna posledica širše digitalizacije gospodarstva in predstavlja ključno spremembo v načinu kako posamezniki dostopajo do bančnih storitev. Sodobne tehnologije vključno z internetom, pametnimi telefoni in naprednimi informacijskimi ter komunikacijskimi sistemi omogočajo uporabnikom, da svoje bančne transakcije opravljajo na daljavo brez potrebe po obisku bančne poslovalnice. Tradicionalni način opravljanja bančnih storitev se je tako preoblikoval iz fizične prisotnosti v digitalno okolje. Digitalno bančništvo postaja čedalje pomembnejši del vsakdanjega življenja, saj uporabnikom zagotavlja udobje, hitro obdelavo storitve in stalno razpoložljivost ne glede na čas ali lokacijo. V zadnjih letih digitalno bančništvo presega osnovno funkcijo elektronskega izvajanja transakcij in se razvija v celovit sistem naprednih storitev pri čemer ima umetna inteligenca čedalje pomembnejšo vlogo. V dobi prelomnih tehnologij je pojav umetne inteligence temeljito izboljšal delovanje bančnega sektorja. Uvajanje umetne inteligence v bančne procese ni več izbira, temveč nujno orodje za izpolnjevanje vse višjih pričakovanj strank. Čeprav digitalno bančništvo podprto z umetno inteligenco omogoča hitrejše, učinkovitejše in zanesljivejše izvajanje storitev pa je stopnja njegovega sprejemanja s strani splošne javnosti še vedno v začetni fazi. Zato je preučevanje sprejemanja digitalnega bančništva ter vključevanja umetne inteligence v bančne storitve izjemno pomembno. V tem okviru se magistrsko delo osredotoča na preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na sprejemanje novih tehnologij v bančništvu ter analizo stališč, pomislekov in pričakovanj posameznikov. Rezultati raziskave kažejo, da so ljudje na splošno naklonjeni uporabi digitalnega bančništva, saj v njem prepoznavajo številne prednosti od katerih najbolj izstopa možnost dostopa do bančnih storitev kjerkoli in kadarkoli. Analiza rezultatov prav tako ne razkriva bistvenih razlik med posameznimi starostnimi skupinami glede uporabe digitalnih bančnih rešitev. Ugotovljeno je bilo, da večina anketirancev umetno inteligenco v bančnih storitvah dojema kot koristno orodje, zlasti v kontekstu večje varnosti in omogočanju boljšega pregleda nad svojimi izdatki. Kljub temu se pri posameznikih še vedno pojavljajo pomisleki zlasti glede prekomernega zanašanja na umetno inteligenco in možnih napak v njenih algoritmih, kar lahko vpliva na počasnejše sprejemanje naprednih tehnologij.
Ključne besede: digitalno bančništvo, umetna inteligenca, sprejemanje tehnologije, uporabniška izkušnja.
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,07 MB) |
4. "Anika govori drugače": slikanica z dodatkom za učenje slovenskega znakovnega jezika : magistrsko deloSara Irman Kolar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali slikanico in njene značilnosti. S pomočjo primerov smo iskali razlike med slikanicami, namenjenimi splošni populaciji otrok, in tistimi, ki imajo posebne bralne prilagoditve. V ospredju je literatura za gluhe, ki bralcu z različnimi načini predstavi vsebino knjige. Kljub temu da gre za vizualno dojemljive osebe, ki naj bi po tej logiki znale brati besedilo, je to zanje zelo težko, saj črk ne zmorejo povezati s fonetičnimi vrednostmi in pomenom. Zanje je treba pisano besedo spremeniti v kretnje znakovnega jezika.
V prvih poglavjih smo razložili pojem gluhota in s tem povezane potrebe po prilagoditvah ter opisali značilnosti znakovnega jezika. V drugem poglavju smo povzeli glavne karakteristike in pristope k izdelavi splošne slikanice, nato pa predstavili nekaj redkih primerov slikanic, prilagojenih gluhim osebam. Zaradi pomanjkanja gradiva, prilagojenega osebam s težavami pri branju, se vse pogosteje pojavlja želja in potreba po prilagojeni literaturi.
V praktičnem delu smo izdelali slikanico, vsebinsko vezano na gluhoto. Prvinsko je namenjena slišečim bralcem, da se spoznajo z življenjem gluhih oseb, razumejo njihove potrebe in težave, jih spoštujejo in jim pomagajo. Slikanici je dodanih nekaj osnovnih kretenj, ki bralca spodbujajo, da se jih nauči in posledično bolj suvereno pristopi do gluhih oseb.
Ključne besede: slikanica, ilustracija, gluhota, znakovni jezik, lažje besedilo, sprejemanje drugačnosti
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (4,64 MB) |
5. Sprejemanje mitov o posilstvu med študenti v Sloveniji : magistrsko deloNikita Pongračič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga preučuje povezanost sprejemanja mitov o posilstvu med slovenskimi študenti s sociodemografskimi dejavniki in ambivalentnim seksizmom. Miti o posilstvu utrjujejo škodljive stereotipe, spodbujajo obtoževanje žrtev in banalizirajo spolno nasilje. Raziskava zapolnjuje vrzel v slovenski literaturi na tem področju. Podatki so bili zbrani na vzorcu slovenskih študentov z uporabo metode anketiranja ter analizirani s pomočjo statističnih testov. Sprejemanje mitov o posilstvu in ambivalentni seksizem sta bila merjena s standardiziranima lestvicama, vključene pa so bile tudi sociodemografske spremenljivke. Rezultati kažejo na relativno nizko splošno raven sprejemanja mitov o posilstvu. Najmočnejša napovednika sta spol in ambivalentni seksizem, saj so moški ter posamezniki z višjimi ocenami seksizma izražali višje stopnje sprejemanja mitov. Dodatne analize so razkrile, da sta višja stopnja izobrazbe in odsotnost verske pripadnosti povezani z nižjim sprejemanjem mitov, medtem ko starost ni imela pomembne vloge. Ti izsledki so skladni z mednarodnimi raziskavami, ki poudarjajo vpliv spolnih norm in ambivalentnega seksizma na odnos do spolnega nasilja. Raziskava s tem izpostavi pomen razumevanja vloge spola in naslavljanja seksizma za zmanjšanje sprejemanja mitov o posilstvu in izboljšanje družbenega odziva na spolno nasilje.
Ključne besede: spolno nasilje, miti o posilstvu, sprejemanje mitov o posilstvu, študenti, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,09 MB) |
6. Odzivi vzgojiteljev na stiske otrok v vrtcu : magistrsko deloŠpela Smolar, 2023, magistrsko delo Opis: Od čustev je odvisno človekovo preživetje. Otroci vsakodnevno doživljajo zelo raznolika čustva in tudi stiske so del njihovega vsakdanjega življenja. Otroku je potrebno pomagati razumeti, kaj doživlja, se pogovoriti o občutkih ter poudarjati, da smo tukaj zanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se vzgojitelji odzivajo na stiske otrok v vrtcu. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo zmožnost brezpogojnega sprejemanja in kakšne preventivne pristope uporabljajo ob pojavu morebitne stiske pri otroku v skupini.
V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki si prizadevajo za dobrobit otrok, ki doživljajo stiske. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo svoje odgovornosti pri reševanju stisk otrok ter se nanje previdno in strokovno odzovejo. Vzgojiteljice zaznavajo, da stiske otrok večinoma izhajajo iz primarne družine, otroci pa nemalokrat stisko doživljajo pri vstopu v vrtec, v uvajalnem obdobju.
Ključne besede: vzgojitelj, stiske otrok, vrtec, predšolsko obdobje, brezpogojno sprejemanje.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 692; Prenosov: 157
Celotno besedilo (905,49 KB) |
7. Eksploratorna raziskava o odnosu javnosti do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopkeAnže Mihelič, Kaja Prislan Mihelič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predlagati in testirati eksploratorni teoretični model za ugotavljanje dejavnikov, ki napovedujejo odnos prebivalcev do nosljivih kamer, ki so v uporabi v policijskih postopkih. Metode: Teoretični model je bil predlagan na podlagi rezultatov obstoječe literature, ki širše obravnavajo tematiko sprejemanja tehnologije. Testiranje teoretičnega modela je bilo opravljeno s spletnim anketiranjem na vzorcu slovensko govorečih uporabnikov družbenega omrežja (n = 265). Ugotovitve: Najpomembnejša ugotovitev raziskave je, da na posameznikov odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke močneje vplivajo splošna prepričanja o tehnologijah, kakor pa zaupanje v policijo in državo. Omejitve/uporabnost raziskave: Bralec mora pri interpretaciji rezultatov upoštevati, da je bila raziskava opravljena zgolj na družbenem omrežju med slovensko govorečimi uporabniki. Demografska struktura vzorca ne odraža demografske strukture populacije prebivalcev Republike Slovenije. Praktična uporabnost: Najpomembnejša implikacija raziskave je ugotovitev, da odpora do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke nismo zaznali. Prav tako ugotavljamo, da je za splošno javno sprejemanje uvedb novih tehnologij v policijske postopke bolj pomembno upoštevati prepričanja državljanov o tehnologijah na splošno kot pa prepričanja o policiji in državi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek kot prvi v literaturi primerja dve različni skupini dejavnikov, ki napovedujejo odnos do nosljivih kamer v policijske postopke. Prav tako gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji.
Ključne besede: sprejemanje tehnologije, nosljive kamere, policija, odnos, prebivalci
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 29
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Sprejemanje Sistemu javnega slovesa primerljivih sistemov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostKatja Turha, 2022, diplomsko delo Opis: Z razvojem tehnologije se razvijajo različne oblike nadzora, katere brez nje ne bi bile mogoče. Kljub temu, da je Sistem javnega slovesa, ki se razvija na Kitajskem v skupnosti široko obravnavna tema, na področju stališč do samega sistema primanjkuje raziskav. Zaradi pomankanja raziskav na tem področju smo se odločili, da sami preverimo kakšna so stališča Slovencev do sistema nadzora, ki je primerljiv s sistemom javnega slovesa. Sistem smo poimenovali »register zaupanja«, v raziskavi pa smo preverili več različnih dejavnikov in merili njihov vpliv na stališča do sistema. Raziskavo smo opravili preko socialnega omrežja Facebook, kjer smo anketo delili v 69 skupinah in pridobili n=153 veljavnih odgovorov, ki smo jih kasneje statistično obdelali in prišli do odgovorov, kateri so nam pokazali, da smo Slovenci pri dojemanju zasebnosti in različnih oblik nadzora kontradiktorni in smo se kljub zavedanju tveganj, ki prihajajo z nadzorom pripravljeni odpovedati delu zasebnosti, če bomo v zameno za to prejeli bonitete, ki nam bodo izboljšale kvaliteto življenja.
Ključne besede: Sistem javnega slovesa, nadzor, sprejemanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.10.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,17 MB) |
9. Poslovni vpliv na pametno trgovanjeSvarun Bratkovič, 2021, magistrsko delo Opis: Digitalizacija je ključen dejavnik gospodarskih in socialnih sprememb, ki ima vpliv tako na gospodarstvo in spreminjanje trga kot tudi na način življenja posameznikov.
Koncept trgovanja, ki smo ga včasih poznali, se je z razvojem interneta drastično spremenil, saj nam je slednji omogočil, da lahko nakupe danes opravimo kar iz naslonjača. Podjetja so se na takšen način prodaje hitro odzvala, tako da danes skoraj ne najdemo več podjetja, ki ne bi prodaje svojih artiklov omogočal s pomočjo prodajnih platform.
Korak naprej so nekatera podjetja naredila tudi v trgovskih centrih s postavitvijo samopostrežnih blagajn, kjer posameznik opravlja nalogo prodajalca, s tem pa prihrani čas, ki bi ga sicer potrošil v čakalni vrsti, prav tako pa mu samopostrežna blagajna nudi več zasebnosti.
Amerika je glede uvajanja novih konceptov prodaje v svetu naredila največji korak. Podjetje Amazon je s pomočjo Just walk out tehnologije odprl prvo trgovino z živili, ki stranki ponuja sprehod po nakupih, vse od vstopa v prodajalno, izbire potrebnih izdelkov pa do izstopa iz prodajalne tako, da se ji v tem času ni treba ustaviti na blagajni.
V nalogi bomo raziskali, kakšne so potrebne tehnologije, ki omogočajo takšen način trgovanja, spoznali nove koncepte trgovanja in podrobneje preverili, s kakšnimi koncepti se srečujemo v Sloveniji. Pri uveljavitvi novih tehnologij je priporočljivo, da se preveri tudi njihova uporabnost, enostavnost uporabe ter kakšni dejavniki vplivajo na njihovo uporabo. V povezavi med samopostrežnimi blagajnami in kupci se pojavljajo vprašanja njihove uporabnosti. Da se bodo kupci posluževali samopostrežnih blagajn, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, kupce je treba animirati in seznaniti z enostavnostjo njene uporabe ter prednostmi, ki jih prinaša uporaba samopostrežnih blagajn. Pri uporabi samopostrežnih blagajn je treba upoštevati posameznika kot kupca. Nekateri kažejo zainteresiranost in dovzetnost uporabe naprednejših tehnologij, drugi pa – bodisi zaradi strahu bodisi zaradi nezanimanja za napredno tehnologijo – interesa ne kažejo.
Glavni cilj naloge je s pomočjo ankete in nadaljne statistične raziskave preveriti, kako posamezniki v Sloveniji sprejemajo samopostrežne blagajne v trgovskih centrih oz. natančneje, kakšen vplih imata strah pred IT ter inovativnost pred IT na njeno uporabo.
Ključne besede: trgovanje, pametno trgovanje, novi načini trgovanja, samopostrežne blagajne, sprejemanje tehnologije, TAM
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 954; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,74 MB) |
10. Izkušnje pacientov obolelih za epilepsijo z njihovo boleznijoKatja Cajnko, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo se osredotočali na paciente, obolele za epilepsijo, in sicer, kakšne izkušnje imajo v povezavi z omenjeno boleznijo, kako so sprejeli diagnozo in na kakšne prepreke so naleteli pri soočanju s samo boleznijo. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne izkušnje imajo pacienti, oboleli za epilepsijo, z njihovo boleznijo v vsakdanjem življenju ter kako se z le-to spoprijemajo.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah in sicer PubMed, CINAHL, Web of Science in Academic search. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo MATT orodja.
Rezultati: Ugotovili smo, da so ključni dejavniki, ki vplivajo na življenja pacientov z epilepsijo naslednji: kakovost življenja, vpliv epilepsije na vsakdanje življenje, soočanje pacientov z epilepsijo in sprejemanje diagnoze.
Razprava in sklep: Večina pacientov se še vedno negativno sooča s samo boleznijo, zato bi bilo smiselno, da bi v samo obravnavo bolj vključili medicinske sestre, saj bi z zdravstveno-vzgojnim delom bistveno izboljšale kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: epilepsija, izkušnje, vpliv, sprejemanje, soočanje
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 989; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1006,37 KB) |
