| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, master's thesis

Abstract: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Keywords: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Published: 24.03.2011; Views: 6118; Downloads: 918
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
OBLIGACIJSKO PRAVNI VIDIKI JAVNE DRAŽBE
Rok Dolenc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval institut javne dražbe. Pri delu sem uporabljaj predvsem Obligacijski zakonik (OZ). Ker Javna dražba v slovenskem pravnem redu ni urejena, sem poiskal pravila pod katera sem podredil slednji institut. Takoj je javna dražba vabilo k ponudbi na sklenitev pogodbe, pod pogoji kateri izhajajo iz razpisa dražbe. Ponavadi je ta pogoj najvišje izklicevana cena. Javno dražbo lahko podredimo pod tretji odstavek 22. člena OZ. Zakonodajalec v OZ uporabi pojem javna dražbi, pri institutih kateri se nanašajo na prodajo stvari, izraz licitacija pa uporablja pri institutih kjer je osrednje vprašanje storitve (npr. podjemna pogodba). Tako sem primerjal samo javno dražbo s podjemno pogodbo, in ugotovil da je javna dražba po pravni naravi vabilo k ponudbi na sklenitev pogodbe, pogodba o delu, pa bodisi je določeno da se bo sklenila pogodba s tistim kateri bo ponudil najnižjo ceno, je takšen razpis podrejen institutu javne ponudbe, bodisi pri izbiri ni pomembna le cena, je takšen razpis podrejen pod pravila k dajanju ponudb, in ni odločilen faktor pri izbiri najnižja cena. javno dražbo sem primerjal s samo javno ponudbo, in razpisom nagrade.
Keywords: vabilo k ponudbi, javna prodaja, javna dražba, licitacija, javna dražba v carinskem postopku, javna dražba v stečajnem postopku, faze javne dražbe, ekonomski razlogi za sklenitev javne dražbe, ponudba, sprejem ponudbe, pravna narava javne dražbe
Published: 27.07.2011; Views: 3834; Downloads: 454
.pdf Full text (379,68 KB)

3.
Sklenitev pogodbe s podajanjem izjav po e-pošti
Uroš Hrastovec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Sklepanje pogodb poteka preko podajanja ponudbe in istovetnega sprejema. Ti izjavi se lahko podata z različnimi komunikacijskimi sredstvi, pri čemer se danes najpogosteje uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. V to skupino se uvršča tudi komunikacija preko elektronske pošte. Ponudba, ki je podana po elektronski pošti učinkuje od trenutka, ko je naslovniku dostopna na njegovem elektronskem naslovu. Podobno je tudi pri sprejemu ponudbe, ki prav tako prične učinkovati z vstopom v ponudnikov elektronski strežnik. To je tudi trenutek sklenitve pogodbe. V obeh primerih je potrebno, da se stranki strinjata s to vrsto komunikacije, v tej obliki in na teh naslovih. Veljavnost ponudbe je običajno časovno omejena. Ponudnik najpogosteje določi rok za sprejem. Pri tem je pomembno, kdaj začne ta rok teči. OZ za neposredna sredstva sporočanja, kamor se uvršča tudi e-pošta, določa, da prične rok za sprejem teči od trenutka prejema ponudbe. Vendar bi bila v tem primeru verjetno primernejša ureditev, da bi pričel rok za sprejem, kot pri navadnem pismu, teči od trenutka odpošiljanja ponudbe. Ponudnik lahko svojo ponudbo tudi umakne, vendar mora umik do naslovnika prispeti pred ali pa sočasno s ponudbo. V primeru komuniciranja preko elektronske pošte je to trenutek vstopa v elektronski strežnik. Čas sklenitve pogodbe v primeru podajanja izjav po elektronski pošti je trenutek, ko je izjava o sprejemu dostopna na ponudnikovem elektronskem naslovu, kraj sklenitve pa ponudnikov sedež v trenutku odpošiljanja ponudbe.
Keywords: sklepanje pogodb, ponudba, sprejem ponudbe, elektronska sredstva sporočanja, e-pošta
Published: 17.12.2012; Views: 1452; Downloads: 256
.pdf Full text (199,69 KB)

4.
PRODAJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Barbara Bališ, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih je opaziti precejšen upad interesa za kmetijstvo, predvsem pri mladih. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki jih obdelovanje zemlje ne zanima, se pogosto odločijo za prodajo le teh. Kmetijska zemljišča so zaradi svojih lastnosti za Slovenijo še kako pomembna. Prav zaradi tega zakonodajalec ni mogel dovoliti, da bi promet s kmetijskimi zemljišči potekal brez kakršnihkoli omejitev. V tretjem poglavju smo predstavili eno izmed glavnih ovir prostega prometa s kmetijskimi zemljišči, to je predkupna pravica. Kako pomemben institut je to, nam pove tudi dejstvo, da je določbe v zvezi s predkupno pravico na kmetijskih zemljiščih, mogoče zaslediti v več zakonih. Prodaja kmetijskega zemljišča brez upoštevanja predkupne pravice sploh ni mogoča. Predkupna pravica pa ni edina ovira pri prometu s kmetijskimi zemljišči. V četrtem poglavju smo opisali celoten postopek prodaje kmetijskih zemljišč. Ta zajema pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča, ponudbo, sprejem ponudbe, trenutek sklenitve pravnega posla, upoštevanje predkupnih upravičencev, odobritev pravnega posla s strani upravne enote, plačilo davka na promet nepremičnin, overitev zemljiškoknjižnega dovolila in vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ob pisanju smo naleteli na ne najbolj jasne in pomanjkljive določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. O njih smo izrazili svoje mnenje, ponekod pa smo se oprli tudi na mnenja in stališča sodne prakse.
Keywords: kmetijsko zemljišče, prodaja, predkupna pravica, predkupni upravičenec, zemljiškoknjižno dovolilo, ponudba, sprejem ponudbe, davek
Published: 19.12.2014; Views: 2118; Downloads: 451
.pdf Full text (2,17 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica