| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvajanje eksperimentov tematskega sklopa snovi pri pouku spoznavanja okolja v osnovni šoli
Anka Frece, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Izvajanje eksperimentov tematskega sklopa snovi pri pouku spoznavanja okolja v osnovni šoli je namenjeno izpostavitvi pomembnosti eksperimentiranja pri pouku spoznavanja okolja. Raziskovanje je usmerjeno v tematski sklop snovi, saj glede na priporočila učnega načrta prav ta sklop zahteva aktivno raziskovanje snovi in snovnih sprememb. V teoretičnem delu predstavimo predmet spoznavanje okolja, pomembnost zgodnjega uvajanja naravoslovja, opis naravoslovnih postopkov, podrobno predstavimo tudi eksperiment pri učenju in izsledke tujih raziskav. V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki na podlagi anketnega vprašalnika med učitelji razrednega pouka od 1. do 3. razreda. Prek analize odgovorov spletnega anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se učitelji zavedajo pomembnosti izvajanja eksperimentov v tematskem sklopu snovi in da jih tudi pogosto izvajajo (vsaj tri na leto). Kljub vsemu pa pri izvajanju izražajo veliko potrebo po kvalitetni zbirki eksperimentov ter izpostavljajo pomanjkanje ustreznih merilnih instrumentov. Učitelji izvajajo demonstracijske eksperimente in eksperimentalno delo učencev, saj se podobno kot mnogi avtorji objavljenih raziskav večinoma zavedajo, da učenci z eksperimentiranjem usvojijo praktična in povezljiva znanja ter pridobijo izkušnje in spretnosti. V zaključku je didaktično dodelan primer za eksperimentalno delo učencev (sušenje sadja).
Ključne besede: eksperiment, eksperimentiranje, spoznavanje okolja, tematski sklop snovi
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Stališča učiteljev razrednega pouka do uporabe e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja
Saša Šuligoj, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča učiteljev razrednega pouka do uporabe e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja. V teoretičnem delu so predstavljeni predmet spoznavanje okolja, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), njena vloga, učinki in načini uporabe v procesu izobraževanja, digitalna pismenost, sodobni učni mediji in njihova uporaba pri pouku, e-gradiva in njihova vloga v izobraževanju ter pri spoznavanju okolja. Predstavljenih je pet različnih e-gradiv, ki so namenjena uporabi pri spoznavanju okolja ter pregled temeljnih ugotovitev dosedanjih raziskav z omenjenega področja. V empiričnem delu smo raziskali stališča učiteljev do uporabe e-gradiv pri spoznavanju okolja, kako učitelji e-gradiva vključujejo v pouk, kakšno je njihovo mnenje glede lastne usposobljenosti za delo z e-gradivi ter kakšnih oblik dodatnega usposabljanja s tega področja si želijo. Rezultati raziskave so pokazali, da so učitelji soglašali ali delno soglašali s trditvami. Najbolj so soglašali s trditvijo »Uporaba e-gradiv pri pouku spoznavanja okolja ne more nadomestiti lastne izkušnje raziskovanja in zaznavanja okolja.«, najmanj pa s trditvijo »Z uporabo e-gradiv pri pouku spoznavanja okolja spodbujamo emocionalni in socialni razvoj učencev.«. Večina učiteljev e-gradiva uporablja vsaj 1-krat ali 3-krat na mesec, najpogosteje pri obravnavi nove učne snovi in ponavljanju, najmanj pa pri preverjanju/ocenjevanju.Pouk z e-gradivi najpogosteje izvedejo v frontalni, najredkeje pa v individualni učni obliki. Najpogosteje jih v pouk vključijo pri obravnavi sklopov promet, čas in človek. Manj kot polovica učiteljev si želi e-gradiva pogosteje vključiti v pouk, kot najpogostejši razlog neuporabe pa so navedli pomanjkanje ustreznih e-gradiv. Pri pouku največkrat uporabijo e-gradivo portala Lilibi.si. Večina učiteljev je mnenja, da so za delo z e-gradivi ustrezno usposobljeni, v primeru dodatnih usposabljanj pa si le-teh najpogosteje želijo v obliki delavnic.
Ključne besede: e-gradiva, spoznavanje okolja, osnovna šola, stališča, učitelji
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

3.
Dejavnosti pri pouku spoznavanja okolja izven učilnice
Natalija Skale, 2021, magistrsko delo

Opis: Učenje je proces, ki se izvaja celo življenje. Izkustveno in konstruktivistično učenje sta osnovi za izvajanje vsebin pri predmetu spoznavanje okolja, ki se poučuje v prvih treh razredih devetletne osnovne šole. Predmet spoznavanje okolja zajema usmeritev spontanega otroškega raziskovanja sveta v naravnem in družbenem okolju. Predmet združuje postopke, procese in vsebine, s pomočjo katerih učenci spoznavajo svet, v katerem živijo. Vsebine predmeta so zastavljene tako, da omogočajo nadgrajevanje temeljnih pojmov pri predmetih naravoslovje in tehnika ter družba, ki se izvajata v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in pri družboslovnih, naravoslovnih in tehničnih predmetih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja se poudarja neposredno spoznavanje vsebine, npr. travnik spoznavajo v življenjskem okolju travnik, kako deluje pošta naj bi učenci spoznali neposredno na pošti. Temu primerna oblika učenja je učenje izven učilnice, ki pri učencih spodbuja radovednost, motivacijo, izboljšuje se kakovost in količina znanja. Prav zaradi tega smo se v magistrski nalogi odločili načrtovali dejavnosti, ki se lahko izvajajo izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja, ki jih lahko učitelji uporabijo od 1. do 3. razreda ter jih seveda prilagodijo glede na razmere in dejavnike, ki vplivajo na učenje izven učilnice.
Ključne besede: spoznavanje okolja, dejavnosti izven učilnice, konstruktivistično učenje, izkustveno učenje, narava
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 222; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
Naravoslovna učilnica na prostem kot prostor za izvajanje naravoslovno – tehničnih vsebin na razredni stopnji
Tamara Goričan, 2020, magistrsko delo

Opis: Želja po vedenju uporabnosti naravoslovne učilnice na prostem je nastala iz zanimanja po raziskovanju drugačnih pristopov k učenju in uporabnosti izkustvenega učenja, ki je pomemben del otrokovega učnega procesa. Čeprav je teorija o izkustvenem učenju že zelo stara, šele danes lahko vidimo njene vplive v našem šolstvu. Generacije učiteljev se menjajo in z vsakim letom pride nova oseba in nove ideje v šolski okoliš. Izkustveno učenje postaja pomembna komponenta pri sestavljanju znanja učencev in posledično odgovornosti učiteljev. Naše zaključno delo je sestavljeno pretežno iz dveh glavnih delov, kot sta teoretični in empirični, na koncu pa manj obsežnejši praktični del. Teoretičnega dela smo se lotili obširno in zapisali trditve, ki so do sedaj že bile ugotovljene na podlagi izkustvenega učenja in učenja na prostem v naravoslovni učilnici. Pojasnili smo pomembne učinke, ki jih imata narava in okolje na otroka, na njegov razvoj, tako psihičen kot fizičen. Poglobili smo se v naš učni načrt dveh predmetov, spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike. Pregledali navedene vsebine in jih skušali umestiti in primerjati z uporabo le- teh v naravoslovni učilnici na prostem. Da bi dobili potrditve navedene teorije, smo si v empiričnem delu zastavili kar nekaj raziskovalnih vprašanj, o odnosu učiteljev in učencev do uporabe naravoslovne učilnice na prostem pri predmetih spoznavanje okolja ter naravoslovja in tehnike. S pridobljenimi rezultati preko anketnega vprašalnika smo nato odgovorili na naša raziskovalna vprašanja, ki so podala vpogled v uporabnost naravoslovne učilnice na prostem in izkustvenega učenja.
Ključne besede: razredna stopnja, izkustveno učenje, naravoslovna učilnica na prostem, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

5.
Didaktične igre pri izbranih sklopih predmeta spoznavanja okolja
Anja Tajnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Učni načrt in didaktična priporočila za pouk predmeta spoznavanje okolja izhajajo iz konstruktivistične teorije učenja in poučevanja. S konstruktivistično teorijo učenja in poučevanja so se pričeli ukvarjati že Dewey, Piaget, Vigotski in Bruner. V magistrskem delu podrobneje predstavljamo izkustveno učenje, ki ga David Kolb razlaga kot kontinuiran proces učenja, zasnovanega na znanju in izkušnjah, ki jih že imamo. Kadar se pri podajanju novih idej ne navezujemo na neke pridobljene izkušnje posameznika, procesa učenja ne moremo izvesti uspešno. Pod izkustveno učenje uvrščamo tudi metodo didaktične igre, ki jo z vsemi značilnostmi predstavljamo v magistrskem delu. Didaktična igra, za razliko od spontane otroške igre, sledi določenim ciljem, ki so znani in poznani pred pričetkom igre. V praktičnem delu magistrskega dela smo izdelali didaktične igre za tri tematske sklope predmeta spoznavanje okolja. Tematski sklopi, ki smo jih izbrali, so: čas, skupnost in prostor. Igre so znotraj posameznega sklopa razdelane za vseh pet etap pouka. Za vsako igro smo opredelili razred, za katerega je igra primerna, določili vrsto didaktične igre, globalne in operativne cilje, ki smo jih razdelili na izobraževalne kognitivne učne cilje, vzgojne, afektivne učne cilje in psihomotorične učne cilje. Za vsako posamezno igro smo na koncu dodali tudi navodila za uporabo in primer poteka didaktične igre. Glavni cilj našega magistrskega dela je, da bi učencem na zanimivejši in bolj aktiven način podajali znanje ter spodbudili učitelje, da bi v svoj pouk spoznavanja okolja večkrat in bolj pogosto vključevali didaktične igre.
Ključne besede: spoznavanje okolja, igra, didaktična igra, izkustveno učenje
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 272; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

6.
Obisk pokopališča kot primer pouka izven učilnice pri predmetih spoznavanje okolja in družba
Jelka Juteršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je način poučevanja, ki podpira učence pri samostojni izgradnji znanja, pri čemer se razvijajo učenčeve intelektualne sposobnosti, njihovo razumevanje snovi pa se poglablja. Učenci so pri delu bolj motivirani, imajo večjo željo po učenju, zaradi interakcije s sošolci se krepijo tudi njihove sodelovalne veščine. Ravno takšen način poučevanja spodbujata učna načrta spoznavanja okolja in družbe. Del izkustvenega učenja je metoda pouka izven učilnice. Takšen pouk uresničuje učne cilje, ki so v učilnici težje izvedljivi, a predstavlja nekaj dodatnega dela za učitelja. Z njegovo pomočjo lahko dobijo učenci boljši vpogled v družbeno, kulturno in naravno okolje, kar vodi k boljšemu razumevanju le-tega. Kraj, kjer lahko učenci spoznavajo tako družbeno, kulturno kot naravno okolje, je lahko tudi pokopališče. Namen magistrske naloge je predstaviti pokopališče na podlagi izkustvenega učenja in pouka izven učilnice kot kraj, kjer lahko uresničimo mnogo učnih ciljev iz učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba. Načrtovali smo nabor različnih aktivnosti od 1. do 5. razreda devetletne osnovne šole, ki se lahko izvajajo na pokopališču. Izdelali smo primer ekskurzije, ki jo lahko izvedemo v 3. razredu devetletne osnovne šole, in sicer na pokopališče Pobrežje v Mariboru.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, ekskurzija, pokopališče
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

7.
Ekološka osveščenost učencev tretjega razreda v Obsotelju in na Kozjanskem
Sabina Božak, 2020, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela je opredeljen pojem ekologija, predstavljene so značilnosti onesnaževanja in ravnanja z odpadki, zakaj je pomembno ekološko osveščanje ter kaj pomenita vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Predstavljen je geografski in komunalni oris Obsotelja in Kozjanskega, program Ekošola, učni predmet spoznavanje okolja, zastopanost ekoloških vsebin v učbenikih, delovnih zvezkih in priročnikih za učitelje ter nekatere dosedanje raziskave o ekološki osveščenosti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o ekološki osveščenosti učencev tretjega razreda na območju Obsotelja in Kozjanskega, ki je bila izvedena v šolskem letu 2019/2020. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci ekološke pojme dobro prepoznavajo in ustrezno ubesedijo. Zelo dobro skrbijo za čisto okolje tako doma, kot tudi v šoli. Najpogosteje skrb posvečajo ločevanju odpadkov in zbiranju starega papirja. Pri varčevanju so še posebej pozorni pri umivanju zob, ko večina učencev vodo vedno zapre. Zelo spodbuden je bil rezultat, da skoraj vsi učenci, razen enega, ustrezno ravnajo z odpadki kadar niso v bližini koša za smeti. Pozitivno je tudi to, da je večina učencev že vsaj enkrat uporabila odpadni material in iz njega naredila nov, uporaben izdelek. V splošnem bi lahko rekli, da so učenci tretjega razreda osnovnih šol v Obsotelju in na Kozjanskem dobro ekološko osveščeni.
Ključne besede: didaktične igre, spoznavanje okolja, osnovna šola, učitelji
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 156; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Kulturni dnevnik na primeru mesta velenje
Jerneja Jovan, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki se je uveljavil v Mariboru. Njegov glavni namen je izobraziti osnovnošolce na področju kulture. Učenci v sklopu projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, spoznavajo poklice, ki so povezani z obiskanimi ustanovami, in se udeležujejo delavnic na izbrano tematiko. Način poučevanja učencev izven učilnice ima številne prednosti, kot so na primer več gibanja, ki ga današnji otroci zaradi prekomernega sedenja potrebujejo, pridobivanje informacij z lastnimi izkušnjami in uporaba različnih čutil, učenje v realnih okoliščinah, ki prinaša boljše pomnjenje pridobljenega znanja in mnoge druge. Pozitivni učinki pouka izven učilnice so nas spodbudili k načrtovanju dejavnosti in oblikovanju programa Kulturnega dnevnika na primeru mesta Velenje za učence od 1. do 5. razreda. Načrtovane dejavnosti smo povezali s cilji, ki jih predvidevata učna načrta za spoznavanje okolja in družbe. Učenci skozi načrtovane dejavnosti spoznavajo šolsko okolico, kjer se tudi orientirajo, različne ustanove in njihovo delovanje ter spremembe, ki so skozi čas nastale v Velenju. Seznanijo se z gospodarsko razvitostjo mesta in se srečajo z mladimi podjetniki Šaleške doline. Obiščejo tudi dom za varstvo odraslih, društvo za zaščito živali in društvo, ki se bori proti nasilju. Za nekatere vsebine smo pripravili tudi delovne liste.
Ključne besede: pouk izven učilnice, spoznavanje okolja, družba, Kulturni dnevnik, Velenje
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 180; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

9.
Razvoj iger in igrač v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri prometnovarnostni vzgoji
Nina Šulc, 2020, magistrsko delo

Opis: Igra je za vsakega otroka izredno pomembna, saj skozi njo spoznava in si pomaga pri razumevanju resničnega sveta. Omogoča mu namreč, da preizkuša različne družbene vloge, da zna sprejemati in postavljati pravila, hkrati pa si otrok pri igranju gradi samozavest, komunikacijo, pozitiven odnos do drugih itd. Zato je zelo dobrodošlo, da tudi v šolo prinašamo različne igre, t. i. didaktične igre, ki imajo jasno zastavljen cilj iz nacionalnega učnega načrta in predstavljajo odlično podporo učnemu procesu. Ne samo, da bodo učenci veliko bolj motivirani, aktivni udeleženci učnega procesa, ob igranju iger se bodo tudi zabavali. Najpomembnejše pa je, da se bodo skozi igro nevede tudi učili oz. utrjevali snov. Vsaka igra, ki jo pripravljamo, pa mora biti tudi vsebinsko ustrezna za predmet in starostno stopnjo otrok. Različni avtorji so o prometu zapisali že veliko, zato se nam je zdela tukaj odlična priložnost, da vse, kar o prometu vemo in je primerno za določeno starostno stopnjo otrok, uporabimo v didaktičnih igrah. Otroci namreč še vedno veljajo za izredno rizično skupino v prometu, saj se v veliki meri še ne zavedajo nevarnosti, ki prežijo nanje. Ravno zaradi tega, da izboljšamo njihovo znanje o odgovornem obnašanju in ravnanju v prometu in posledično s tem tudi njihovo varnost, smo razvili 9 didaktičnih iger s področja prometnovarnostne vzgoje. Od tega so tri igre primerne za prvi, tri za drugi in tri za tretji razred osnovne šole. Namenjene so obravnavi tematiki pri predmetu spoznavanje okolja, pri posebej tistih temah, ki se dotikajo prometnih vsebin npr. varno na poti v šolo, prevozna sredstva, pomen rumene rutice, prometni znaki pomembni za pešce ipd. Igre smo zasnovali tako, da z njimi učenci usvajajo različne cilje, se izobražujejo in ponavljajo teoretične vsebine iz prometnega področja, vse to pa bodo kasneje prenašali v prakso, realno okolje. Didaktične igre so izdelane doma in so plod lastne ideje, lahko jih izdela vsak učitelj. Vsebujejo tudi igralne kartončke z nalogami za posamezni razred, ki se lahko pri igrah uporabijo. Ker smo s pomočjo iger želeli krepiti tudi sodelovanje, skupinski duh, »zdravo« tekmovalnost, je igre možno igrati v manjših skupinah. Prav tako pa smo za učitelje pripravili tudi učne priprave za izvedbo učnih ur pri predmetu spoznavanje okolja, ki se dotikajo vsebin iz prometnovarnostne vzgoje, v katerih smo podali vsebinske predloge za izvedbo posameznih etap učne ure in v katere smo vključili tudi svoje didaktične igre, ki v zadnji etapi učne ure služijo ponovitvi usvojene snovi.
Ključne besede: prometna vzgoja, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, igra in igrača, spoznavanje okolja.
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

10.
Vsebine državljanske in domovinske vzgoje pri pouku spoznavanja okolja
David Dobravc, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vsebine državljanske in domovinske vzgoje pri pouku spoznavanja okolja sta opredeljena pojma državljanska in domovinska vzgoja, natančneje pa je prikazano njuno vključevanje v pouk pri predmetu spoznavanje okolja. Ta je vsebovan v predmetniku rednega programa slovenske devetletne osnovne šole in se izvaja v prvem, drugem in tretjem razredu. V teoretičnem delu naloge je opisano razumevanje državljanske vzgoje v posameznih zgodovinskih obdobjih in njeno vključevanje v pouk. Poleg tega je predstavljena vključenost vsebin državljanske in domovinske vzgoje v učnem načrtu za predmet spoznavanje okolja ter v učbenikih, delovnih učbenikih in delovnih zvezkih. V delu je opisana tudi vključenost vsebin s področja državljanske in domovinske vzgoje v učnem načrtu za predmet spoznavanje narave in družbe, ki se je v Sloveniji izvajal od leta 1957. Skladno s tem so analizirani učbeniki, delovni učbeniki in delovni zvezki. Na koncu teoretičnega dela je učni načrt za spoznavanje okolja primerjan z učnim načrtom vsebinsko podobnega predmeta iz Republike Avstrije. V empiričnem delu so na osnovi raziskave prikazani rezultati vključenosti vsebin domovinske in državljanske vzgoje pri pouku spoznavanja okolja, poleg tega pa tudi rezultati stališč učiteljev razrednega pouka do državljanske in domovinske vzgoje ter njenega vključevanja v pouk. Z raziskavo je dokazano, da so vsebine državljanske in domovinske vzgoje premalo vključene v pouk, čeprav so izrednega pomena za razvoj človekove ljubezni do domovine.
Ključne besede: državljanska vzgoja, domovinska vzgoja, spoznavanje okolja, poučevanje na razredni stopnji
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 137; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici