| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 198
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv čuječnosti na obvladovanje stresa pri mladostnikih
Neca Milena Ožir, 2022, diplomsko delo

Opis: Čuječnost je osnovna človekova sposobnost zavedanja samega sebe in okolice, v kateri se nahaja. Je ena izmed učinkovitih tehnik sproščanja, ki se uporablja pri soočanju s stresom. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda in analize literature ugotoviti, kako čuječnost vpliva na obvladovanje stresa pri mladostnikih. V analizo smo vključili osem člankov. Analiza literature je pokazala, da so se posamezni mladostniki, ki so sodelovali v raziskavah, pozitivno odzvali na čuječnost kot tehniko za obvladovanje stresa.
Ključne besede: sposobnost, duševno zdravje, adolescent, pregled in analiza literature
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 313; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1000,65 KB)

2.
Ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Diana Šarh, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na temi o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in o pristopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega poudarjanja problema staranja prebivalstva, ki se ga še marsikdo ne zaveda. Pomembno je, da se že kot posamezniki in družba začnemo zavedati problema staranja prebivalstva in s tem spremenimo pogled na staranje, kar pa bo pripomoglo k boljši družbi in sprejetju pomembnih ukrepov, brez katerih v prihodnosti družba in gospodarstvo ne bosta mogla delovati. Problem staranja prebivalstva predstavlja vse večje izzive, tako za posameznike in celotno družbo, kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja podjetja, se problema že zavedajo in vpeljujejo programe za ravnanje s starejšimi zaposlenimi. Medtem, ko se manjša podjetja, v katerih pogosto nimajo formiranega oddelka za ravnanje s človeškimi viri, problema še ne zavedajo. V prihodnosti se bo začelo upokojevati vse več ljudi, ki se daj predstavljajo večji del delovne sile, hkrati pa bo skupaj z njihovo upokojitvijo iz podjetja odšlo tudi neprecenljivo znanje in izkušnje, ki so si jih zaposleni nabrali skozi leta dela v različnih organizacijah. Podjetja bodo tako izgubila visoko kvalificiran kader, ki ga mlajši zaposleni ne bodo mogli zlahka nadomestiti, zato je pomembno, da že danes začnejo vlagati v starajoče se zaposlene in s tem podaljševati njihovo delovno aktivnost. V sklopu managementa človeških virov se je razvilo ravnanje s starejšimi zaposlenimi, kot posebne skupine zaposlenih, za katero so podjetja začela uvajati določene ukrepe z namenom vzdrževanja delovne sposobnosti in ostajanja na delovnem mestu dlje, namesto predčasnega upokojevanja. V to skupino po ZDR uvrščamo zaposlene, starejše od 55 let, ki so praviloma upravičeni še do nekaterih drugih ugodnosti, ki jih določa zakonodaja. Pogled na starejše zaposlene se razlikuje od posameznika do posameznika in podjetja do podjetja. Nekatera podjetja se zavedajo koristi starejših zaposlenih, ki jih le ti prinašajo za podjetje, medtem, ko imajo druga podjetja negativne percepcije glede zaposlovanja starejših in se zato temu bolj kot ne izogibajo in zaposlujejo pretežno mlajše zaposlene, ali pa celo določijo zgornjo zaposlitveno mejo. Pomembno je, da na delovnem mestu uvedemo določene ukrepe, namenjene starejšim zaposlenim, zato da bodo lahko še naprej ohranjali boljšo delovno produktivnost in ohranjali zdravje na delovnem mestu vse do svoje upokojitve. Med ukrepi izpostavljamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja, katere omogočajo, da se znanje in izkušnje starejših zaposlenih prenesejo tudi na mlajše generacije. Med ukrepe lahko štejemo tudi različne prilagoditve delovnega mesta starejšim, varovanje in promocijo zdravja zaposlenih, motiviranje zaposlenih ter možnosti razvoja in izobraževanja. V drugem, aplikativnem delu smo preučili model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, po posameznih aktivnostih, ki jih podjetja lahko izvajajo v sklopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Najprej smo preučili, kakšne pristope izvaja podjetje v sklopu managementa človeških virov. Nato pa smo se navezali na posamezne aktivnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi. To so zaposlovanje starejših zaposlenih, varnost in zdravje na delovnem mestu, ureditev delovnega okolje in prilagoditve delovnega mesta starejšim zaposlenim, izobraževanje in usposabljanje, prilagoditve delovnega časa, motiviranje starejših zaposlenih, prenos znanja na mlajše zaposlene, ocenjevanje uspešnosti ter na koncu še druge ugodnosti, ki jih v podjetju uživajo starejši zaposleni. Podjetje se zaveda pomembnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vendar še za to nima posebej izoblikovanih pristopov.
Ključne besede: management človeških virov, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, prilagoditve delovnega mesta, delovna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 21.03.2022; Ogledov: 343; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (759,53 KB)

3.
Sklep banke slovenije na področju kreditiranja prebivalstva in stvarne posledice za kreditojemalce
Tjaša Plečnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o vrstah kreditov, o splošnih pogojih za pridobitev kredita ter o novem sklepu na področju kreditiranja, ki ga je izdala Banka Slovenije. Izbrali smo tri banke, ki poslujejo na slovenskem trgu, ter predstavili njihove splošne pogoje za pridobitev kredita. Te banke smo med seboj tudi primerjali in tako ugotovili, katera banka se je prebivalstvu najbolje prilagodila. Žal ne moremo reči, da je to banka, ki jo priporočamo vsem državljanom Republike Slovenije, saj banke sčasoma te pogoje tudi spreminjajo in tako lahko naše ugotovitve ne držijo več. V trenutnem stanju splošnih pogojev, ki so predstavljeni v diplomski nalogi, se je po naših ugotovitvah banka B najbolje prilagodila novemu sklepu na področji kreditiranja, ki ga je izdala Banka Slovenije. Preverili smo tudi, kaj to sedaj pomeni za mlade, mlade družine in upokojence, katerih dohodek iz izvora plače je manjši in so tako postali kreditno nesposobni, kar pomeni, da pri slovenskih bankah ne morejo pridobiti kredita. Našli smo alternativno rešitev, ki jo ponuja država sama, in to so subvencije.
Ključne besede: Sklep, Banka Slovenije, kreditojemalec, kreditna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 222; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (717,33 KB)

4.
Reševanje težav plačilne nesposobnosti podjetja na primeru podjetja v času covid -19
Arabela Alt, 2021, diplomsko delo

Opis: V času covid-19 se je plačilna sposobnost nekaterih podjetij spremenila, vendar ne moremo trditi da je covid-19 imel vpliv na vse gospodarske panoge. V diplomskem seminarju želimo ugotoviti, kakšen je bil vpliv pojava covid-19 na poslovanje podjetja. Spremljanje plačilne sposobnosti je v podjetju lahko koristno. Majhna podjetja in samostojni podjetniki morajo izdelati bilanci stanja in izkaz poslovnega izida, zato smo plačilno sposobnost presojali na podlagi bilance stanja. Pri presojanju plačilne sposobnosti smo iz bilance stanja izračunali kazalnike likvidnosti, obratni kapital in razmerje med dolgovi in kapitalom pri financiranju podjetja. V podjetju je covid-19 imel vpliv na plačilno sposobnost podjetja. Pred covid-19 je podjetje raslo in svoje dolgoročne naložbe financiralo z dolgoročnimi dolgovi. Celo celotne zaloge je pokrivalo z dolgoročnimi viri financiranja. Prav tako je imelo pozitiven obratni kapital. V letu 2020 in času covid-19 je podjetje del dolgoročnih naložb financiralo z kratkoročnimi obveznostmi do virov sredstev in je imelo negativen obratni kapital. Vrednosti kazalnikov so se drastično spremenile. Pozitivnemu trendu iz let 2017 do 2019 je sledila negativna sprememba.
Ključne besede: plačilna sposobnost, kazalniki likvidnosti, plačilna nedisciplina.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 324; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Pravne in etične dileme pri darovanju organov mladoletnih oseb : magistrsko delo
Nataša Jakopič, 2020, magistrsko delo

Opis: Darovanje organov je danes dobro uveljavljena kirurška medicinska praksa. Predstavlja učinkovit način zdravljenja poškodb organov, ki so posledica hudih prometnih nesreč, težkih bolezni in današnjega načina življenja, saj bolnikom s presajenimi organi omogoča živeti kvalitetnejše in daljše življenje kot če novega organa nebi prejeli. V zadnjih desetletjih je bila v evropskem prostoru uspešno vzpostavljena transplantacijska mreža t. i. Eurotransplant za namene izmenjave in oskrbe držav z organi za potrebe transplantacij. Eurotransplant deluje na podlagi načela solidarnosti. Tudi Slovenija je postala njegova članica in obenem ustanovila še svojo nacionalno mrežo Slovenija Transplant. Idejna zasnova mednarodne izmenjave organov je izjemno uspešna, saj zagotavlja veliko verjetnost čakajočim bolnikom, da bodo potrebovani organ tudi prejeli. Donorstvo organov temelji na visoki stopnji samozavedanja in altruizma posameznika. V splošnem pa darovalcev organov primanjkuje, medtem ko se število prejemnikov nesorazmerno povečuje. Darovalci so lahko odrasle osebe, izjemoma tudi otroci, mladoletni ob izpolnjevanju strogih pogojev, saj so manj primerni zaradi svoje telesne in duševne nerazvitosti. Številne tuje raziskave poročajo tudi o dolgotrajnih posledicah darovanja organov otrok, ki jih ta pusti v razvoju otroka. Vendar pa so otroci v določenih primerih najprimernejši darovalci. To je, kadar kateri izmed njihovih živečih sorojencev boleha za resno dedno genetsko boleznijo. V takšnih primerih bi bili otroci v svoji zgodnji starosti ustrezni darovalci za uspešno zdravljenje sicer neozdravljivih bolezni sorojencev. Govorimo o t.i. »saviour sibling« otrocih. Ker se v takšnih primerih biomedicina poslužuje posegov v genetiko človeka, se pojavljajo številna etična in pravna vprašanja, kje so meje poseganja v telo človeka in kakšni so dopustni nameni? Ali bomo lahko določili tudi spol in druge osebne lastnosti človeka? Nekatere države iz omenjenih dvomov zavračajo takšne biomedicinske posege, s katerimi bi sicer preprečili nastanek neozdravljivih bolezni. Treba se je vprašati, ali je mogoče, da bi bile takšne biomedicinske metode lahko med drugim sredstvo za izvrševanje človekovih pravic. Odgovori na takšna vprašanja bi najverjetneje bili povsem drugačni, če bi se v takšnih situacijah znašel vsak sam. Menim, da sta pravo in medicina ustvarjena zaradi ljudi. Z nekim naravnim namenom, da omogočata razvoj človeka. In kot je družba začela odprto razmišljati o občutljivih temah, kot je smrt in evtanazija, menim, da bi lahko začeli na enak način razmišljati tudi o rojstvu človeka. Današnja medicina uspešno sledi izzivom človekovega razvoja. Vendar pa miselnost družbe mnogokrat trči v etične dileme. Pojavljajo se dvomi o možnostih zlorab znanstvenega raziskovanja, vendar pa v kolikor so meje jasno določene in protipravna ravnanja ustrezno sankcionirana je tudi takšne dvome mogoče preseči. Navsezadnje, je skrb in temeljno vodilo znanosti in medicine blagor bolnika že od obstoja Hipokrata naprej.
Ključne besede: Darovalec, darovanje organov, privolitvena sposobnost, pravica do življenja, Oviedska konvencija, saviour sibling, predimplantacijska genetska diagnostika.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 440; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Likvidnost in plačilna sposobnost v mikro in malih do srednje velikih podjetjih
Anja Kešpret, 2021, magistrsko delo

Opis: Podjetja so tekom svojega poslovanja ves čas podvržena spremembam na trgu in v okolju, v katerem delujejo. Sodelovanje in prilagajanje z okoljem poslovanja bi moralo biti zanesljivo, vendar je to v praksi pogosto težko izvedljivo. Nepredvidljive spremembe lahko vodijo do težav, ki ogrožajo osnovne cilje podjetij, kot so rast, razvoj in obstanek na trgu. Podjetje se lahko nemoteno razvija in raste samo, če je dovolj finančno stabilno, kar pa zagotavlja z dobro likvidnostjo in plačilno sposobnostjo. Likvidno in plačilno sposobno podjetje bo na trgu uživalo zaupanje, bonitete in konkurenčnost v panogi. V preteklosti so zaradi narave poslovanja likvidnostne šoke bolje preživela velika podjetja. V Sloveniji prevladujejo predvsem mala do srednje velika podjetja, mikro podjetja in samostojni podjetniki. Pri manjših podjetjih je pogosto vpliv razmer na trgu še toliko večji, saj ne razpolagajo s tako veliko bilančno vsoto in so pogosto odvisna od manjšega števila poslovnih partnerjev oz. strank kot recimo velika podjetja in korporacije. V magistrskem delu bomo tako spoznali najpogostejša finančna tveganja, s katerimi se podjetja srečujejo na svoji poslovni poti. Podrobneje se bomo osredotočili na pojma likvidnosti in plačilne sposobnosti ter na tveganja, povezana z njima. V empiričnem delu raziskave bomo na primeru mikro in srednje velikega slovenskega podjetja naredili analizo likvidnosti in plačilne sposobnosti, ter raziskali, kako se odgovorni v posameznem podjetju soočajo z omenjenimi tveganji.
Ključne besede: likvidnost, plačilna sposobnost, finančna tveganja, financiranje, likvidnostno tveganje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 338; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

7.
Priče v kazenskem postopku : magistrsko delo
Gal Safran, 2021, magistrsko delo

Opis: Zasliševanje prič je v kazenskih postopkih najpogosteje uporabljeno dokazno sredstvo, s katerim se pridobi izpoved osebe, ki ni obdolženec, znano pa ji je kaj o dejstvih, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku. Osebe, ki so sposobne pred sodiščem podati razumno izjavo, oziroma za to ne obstaja nobenih pravnih ali dejanskih ovir in so posledično sposobne biti priča v kazenskem postopku, delimo na več vrst, na delitev pa lahko vpliva njihova starost, neposredna ali posredna zaznava dejstev, morebitni varnostni ukrepi, ki jih ščitijo in drugi dejavniki. Status priče posamezniku prinaša vrsto pravic, ki jih lahko v postopku uveljavlja in ki olajšujejo njegov položaj, med katerimi velja izpostaviti pravico odklonitve odgovora na posamezna vprašanja, odgovor na katera bi za pričo ali njene bližnje sorodnike lahko povzročil hudo sramoto, znatno materialno škodo ali pa jih spravil v kazenski pregon ter dolžnosti, ki jih mora dosledno spoštovati, da se izogne predpisanim sankcijam, med katerimi pa sta najpomembnejši dolžnost odzvati se vabilu in pričati po resnici. Priča se mora vabilu na zaslišanje odzvati v vsakem primeru, četudi ne bi smela biti zaslišana kot priča ali pa ima pravico odreči pričevanje, ob pričetku zaslišanja pa ji sodišče da ustrezen pravni pouk in jo identificira. Samo zaslišanje nato poteka v dveh delih, prostem pripovedovanju, kjer se od priče zahteva, da pove vse, kar ve o zadevi, in postavljanju vprašanj, s katerimi se izpoved dopolni, preizkusi in razjasni. V kazenskem postopku se lahko uporabi tudi izpovedbo priče, ki jo je le-ta dala v tujini na podlagi zaprosila sodišča, prav tako pa je mogoče zaslišanje priče opraviti preko videokonference z uporabo tehničnih sredstev za prenos slike in glasu, na takšen način pa se lahko opravijo tudi celotni predobravnavni naroki in glavne obravnave. Izpovedbe prič so lahko precej nezanesljivi dokazi, saj so odvisne od številnih objektivnih in subjektivnih okoliščin, sodišče pa dokazno vrednost pričevanja prosto presoja skozi prizmo sposobnosti priče zaznavanja dejstev, predelave zaznanega, pomnjenja zaznanih dejstev in sposobnosti reprodukcije zaznav ter številnih dejavnikov, povezanih z njimi. Kljub temu pa je izpovedba priče pogosto zelo pomembno ali celo edino dokazno sredstvo, predvsem v primerih, ko ni materialnih dokazov, ali pa so pomanjkljivi.
Ključne besede: priče, dolžnosti prič, pravice prič, sposobnost biti priča, privilegirane priče, zaslišanje priče, ukrepi varovanja prič, dokazna vrednost pričevanja, pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče.
Objavljeno v DKUM: 28.06.2021; Ogledov: 486; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (517,10 KB)

8.
Spremljanje napredka znanja študentov medicine na dodiplomskem študiju
Janina Ulbl, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: medicinsko znanje, test napredka, povratna informacija, sposobnost samoevalvacije
Objavljeno v DKUM: 30.11.2020; Ogledov: 386; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev za delo z agresivnim psihiatričnim pacientom
Sara Jeromel, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Agresivni in nasilni pacienti so v psihiatričnih bolnišnicah prisotni, zato mora biti zdravstveni delavec strokovno dobro podkovan za soočanje z njimi. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so zdravstveni delavci usposobljeni za soočanje z agresivnim psihiatričnim pacientom. Metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metodologija dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja. Pri anketiranju je sodelovalo 21 zaposlenih v eni psihiatrični bolnišnici. Rezultati so prikazani grafično in opisno. Rezultati: Rezultati so pokazali, da 81 % anketiranih na začetku poklicne poti ni bilo usposobljenih za soočanje z agresivnim pacientom, trenutno se neizkušene se vedno počuti 52,4 % anketiranih. 85,7 % zaposlenih si trenutno želi dodatnega usposabljanja. Zdravstveni delavci pri nas in drugod po svetu nimajo dovolj ustreznega znanja in spretnosti za soočanje z agresivnim pacientom. Razprava: Kljub temu da se skoraj polovica anketiranih počuti dovolj podkovane z znanjem o ukrepanju ob agresivnem izbruhu pacienta, vemo, da ni znanja nikoli preveč. Neznanje in neizkušenost zaposlenih sta resen problem, ki zaposlenega potisneta v življenjsko nevarne situacije, ker le ta ne zna pravilno ukrepati ob pojavu dogodka, ki vključuje agresivnega in nasilnega pacienta.
Ključne besede: duševna motnja, nasilen pacient, medicinska sestra, sposobnost
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 440; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (530,50 KB)

10.
Kakovost življenja starostnika po zlomu kolka
Romana Markovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb starejših ljudi, ki povzroči nenadno spremembo v življenju. Za posledico ima lahko izrazito poslabšanje kakovosti življenja in je kljub napredku medicine še vedno smrtno nevarna poškodba. Samostojni posamezniki imajo lahko po poškodbi težave z gibanjem, postanejo odvisni pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za opisovanje že obstoječih stanj in dejstev. Iskanje literature smo opravili v Univerzitetni knjižnici Maribor, v knjižnici Fakultete za zdravstvene vede Maribor in v tujih podatkovnih bazah Medline, PubMed, COBISS. Pri iskanju literature smo uporabili jezikovni kriterij, omejili smo se na strokovne in znanstvene članke objavljene v angleščini ter slovenščini. Vključili smo članke do katerih smo lahko dostopali v obsegu celotnih besedil, ki niso starejši od 10let, se nanašajo na osebe starejše od 65let in na oceno kakovosti življenja po zlomu kolka. Rezultati: Zlom kolka ne glede na način in uspeh zdravljenja povzroči delno ali popolno izgubo pomičnosti in s tem zmanjšano kakovost življenja 1/3 bolnikov. Diskusija in zaključek: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja starostnika, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov.
Ključne besede: geriatrija, padec, poškodba kolka, sposobnost gibanja, rehabilitacija
Objavljeno v DKUM: 06.03.2019; Ogledov: 1136; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (691,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici