Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vlogo tolmačenja pri tuje govorečih pridržanih državljanih, ki ne govorijo in ne razumejo uradnega jezika države, v našem primeru slovenščine, s posebnim poudarkom na sodelovanju Policije in sodnih tolmačev. Jezik lahko povzroči ranljivost določene družbene skupine ali posameznika, saj nerazumevanje jezika zmanjšuje zmožnosti za zaščito lastnih interesov. Med ranljivo populacijo štejemo tudi tuje državljane, pridržane na policijski postaji zaradi suma kaznivega dejanja, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, zato so pri sporazumevanju s policisti odvisni od tolmača. Govorimo o posameznikih, ki imajo v določeni situaciji omejeno sposobnost sporazumevanja, zato se je v zadnjem obdobju povpraševanje po tolmaških storitvah v Sloveniji povečalo tudi na področju policijske dejavnosti. Vse več tujih državljanov, osumljenih in pridržanih zaradi kaznivih dejanj, potrebuje sodno tolmačenje že v fazi pridržanja na policijski postaji in pozneje tekom preiskovalnega ter morebitnega sodnega postopka. Zato smo v magistrskem delu preučili sodelovanje slovenske Policije in sodnih tolmačev ter na osnovi opravljene ankete izluščili mnenje policistov glede vloge in pomena sodnih tolmačev pri njihovem delu. Število osumljenih oseb, ki ne razumejo in ne govorijo slovenskega jezika, narašča, zato domnevamo, da se je povečala tudi potreba po tolmačih. Sodni tolmači v primeru pridržanja tuje osebe zagotovijo ustrezno sporazumevanje med tujim državljanom ter pristojnimi osebami na Policiji. Z empirično raziskavo smo ugotovili, s kakšnimi komunikacijskimi težavami se pri svojem delu srečuje Policija in kako poteka sporazumevanje s tujejezičnimi državljani, ki so bili pridržani zaradi suma kaznivega dejanja. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj tolmačeslovja kot mlade znanstvene discipline, ki zaradi povečanih globalizacijskih in migracijskih tokov doživlja razcvet od konca 20. stoletja. Pojasnili smo razlike med tolmačenjem, konferenčnim tolmačenjem in sodnim tolmačenjem ter povzeli značilnosti posameznih vrst tolmačenja. Oprli smo se na zakonodajo, ki opredeljuje poklic sodnega tolmača , njegove obveznosti in dolžnosti s poudarkom na vlogi in pomenu tolmača pri delu s Policijo ter v sodni dvorani. Pri tem smo osvetlili raziskave in prevodoslovne ugotovitve na raziskave in prevodoslovne ugotovitve Gorjanca (2018), Prunča (2010), Setoona in Dawranta (2016), Markičeve (2018), Kadrićeve (2019), Pöchhackerja (2004) in Gileja (1998). V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga predhodno posredovali Generalni policijski upravi v odobritev. Z anketo smo ugotovili, ali potreba po tolmačih pri Policiji narašča glede na pospešene globalizacijske in migracijske tokove, ali za določene jezike, kot so farsi, albanščina in kitajščina, primanjkuje sodnih tolmačev, ter ali izobraževanje sodnih tolmačev zahteva nove pristope na področju izobraževanja poklicnih tolmačev ter nove specializirane univerzitetne programe.
Ključne besede: tolmačeslovje, sodno tolmačenje, medkulturna komunikacija, tujejezično sporazumevanje, policija
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 629; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na razvijanje sporazumevanja pri otrocih z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju. Želeli smo ugotoviti učinkovitost pomoči pri sporazumevanju otrok, ki so vključeni v individualiziran program knjižničarstva, ki se izvaja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja v ZUDV Dornava. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi sporazumevanje, opismenjevanje, motnja avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju. V empiričnem delu sta predstavljeni kvantitativna in kvalitativna raziskava o razvijanju predopismenjevalnih in opismenjevalnih zmožnostih pri otrocih z MAS z motnjo v duševnem razvoju. V kvantitativni raziskavi so sodelovali trije otroci, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja. Z različnimi metodami in oblikami dela smo z njimi načrtno razvijali posamezna področja, kot so poznavanje črk, fonološko zavedanje, orientacija in grafomotorika, interes za branje/poslušanje, sposobnost predvidevanja, saj je potreba po sporazumevanju z drugimi ena osnovnih človekovih potreb. Sposobnosti izražanja potreb in želja, zahtevanja pomoči, odzivanja na pogovor drugih so pomembne pri vseh, saj nam dajejo možnost, da obvladamo svoje okolje, in so sredstvo, da se iz okolja čim več naučimo. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest učiteljic, ki s temi učenci vsakodnevno delajo. Zanimalo nas je, kako poteka njihova verbalna komunikacija, katere metode in oblike dela pri svojem delu uporabljajo, katero vrsto pomoči najpogosteje uporabijo, kaj menijo o individualiziranem programu knjižničarstvo, ki otrokom omogoča dodatno razvijanje sporazumevalnih veščin. Rezultati analize so pokazali, da so učenci z načrtnim in s strukturiranim, ponavljajočim se delom napredovali. Intervjuvanke so potrdile, da je individualiziran program kakovosten in učencem pomaga pri boljšem sporazumevanju z okoljem.
Ključne besede: sporazumevanje, motnje avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju, opismenjevanje, metode in oblike dela
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 1038; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Prispevek predstavlja vpliv nemškutarstva, ilirizma, jugoslovenarstva in anglizatorstva na slovenski učni jezik. Predstavljen je Cankarjev pogled na rabo tujega jezika v izobraževanju in razmere v slovenskem visokem šolstvu po letu 2016, ko je bila zavrnjena sprememba jezikovnega člena Zakona o visokem šolstvu, da bi angleščina postala nadomestni učni jezik na slovenskih univerzah. Cankar posredno sporoča slovenski uni-eliti, da je potrebno predavati v maternem jeziku in da ima slovenščina prihodnost. V imenu t. i. internacionalizacije so predstavljena nova prizadevanja za anglizacijo slovenskega visokega šolstva.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, univerza, šolstvo, sporazumevanje, nemškutarstvo, ilirizem, anglizacija, jugoslavizmi
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1384; Prenosov: 139
Celotno besedilo (426,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomembnost poslušanja učencev med poukom. To je jezikovno-komunikacijska spretnost, s katero sprejemamo dražljaje in jim dajemo pomen. Poslušanje je dejavnost, ki jo je potrebno razviti tako pri učiteljih kot pri učencih, saj predstavlja temeljno učno dejavnost. Zgrajena je iz jezikovne in psihične dejavnosti, obenem pa je poslušanje sestavljeno iz socialne, miselne in čustvene dejavnosti, s katerimi razvija odnos med govorcem in poslušalcem, torej razumevanje drug drugega.
Ključne besede: poslušanje, komunikacija, sporazumevanje, osnovna šola, učenci, pouk
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 1136; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava govorno nastopanje v šestem razredu osnovne šole in temelji na teoretičnih ugotovitvah ter raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako uspešni so učenci šestega razreda izbrane osnovne šole pri pripravi in izvedbi govornega nastopa ter kaj jim povzroča največ težav. Z raziskavo smo želeli dokazati, da učinkovit, prepričljiv, samozavesten, razumljiv in slikovit govorni nastop temelji na ustrezni vsebini, načelih dobrega jezikovnega sloga, ustrezni zgradbi besedila ter upoštevanju besednih in nebesednih spremljevalcev govorjenja. Glede na to, da je za govorni nastop potrebna temeljita priprava, smo jo v teoretičnem delu podrobno proučili, pozornost pa smo namenili tudi izvedbi govornega nastopa ter opozorili, na kaj mora biti govornik pri izražanju predmetnosti pazljiv. Ugotoviti smo želeli, kako pripraviti dober govorni nastop ter raziskati, ali lahko vzroke za neuspeh pripisujemo neustrezni pripravi. V empiričnem delu smo s pomočjo ocenjevalnega obrazca in anketnih vprašalnikov govorne nastope tudi analizirali. Želeli smo ugotoviti, če imajo učenci med posredovanjem govorjenega besedila tremo, kako in koliko časa se pripravljajo na govorni nastop. Zanimalo nas je, kdo jim pri pripravi na govorni nastop pomaga ter katere vire najpogosteje uporabljajo, da pripravijo ustrezno besedilo, ki ga predstavijo pred učiteljem in sošolci. Ugotoviti smo želeli tudi, kaj je učencem izmed zbiranja gradiva, priprave in izvedbe govornega nastopa najzahtevnejše ter kolikšen delež učencev se besedilo, ki ga pripravijo, poskuša naučiti na pamet. Z rezultati smo ugotovili, da ima večina učencev med posredovanjem govorjenega besedila tremo, zato neradi govorno nastopajo. Večini učencev je izvedba govornega nastopa najzahtevnejša, iskanje in zbiranje gradiva pa najmanj. Prav tako smo ugotovili, da večina učencev pripravi na nastop ne nameni dovolj časa; besedilo, ki ga pripravijo za nastop, pa se poskušajo naučiti na pamet. Pri ocenjevanju govornih nastopov smo prišli do spoznanja, da manj kot polovica učencev pripravi dober in učinkovit govorni nastop s smiselno in povezano vsebino, ki ima ustrezen uvod, jedro ter zaključek, poleg tega pa upoštevajo tudi dejavnike sporočanja, besedne in nebesedne elemente sporazumevanja ter načela uspešnega sporočanja.
Ključne besede: sporazumevanje, govorni nastop, šesti razred, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1865; Prenosov: 190
Celotno besedilo (966,54 KB)