| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Interakcija med govorom in spominom ter ustvarjanje izkrivljenih spominov pri pričanju prič
Hana Stela Hrovatin, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o vplivu sugestije na pričanje prič in ustvarjanje izkrivljenih spominov. Na podlagi napak pri pričanju so v preteklosti obsodili veliko oseb za neko kaznivo dejanje, ki ga niso storile. Da bi se temu izognili, je pomembno področje sugestije in ustvarjanja izkrivljenih spominov raziskovati, ga razumeti in to znanje uporabiti tudi v kazenskih in sodnih postopkih. Spomin je predmet raziskav že zelo dolgo. Prvi, ki je začel preučevati proces pozabljanja, je bil nemški psiholog Hermann Ebbinghaus. Od takrat je o spominu znanega že veliko. V grobem je spomin razdeljen na senzorni spomin, kratkoročni spomin in dolgoročni spomin. Vsak od spominov ima drugačno funkcijo in obseg. Vsi so pomemben dejavnik pri ustvarjanju dolgoročnih spominov. Ti spomini pa niso popolna reprezentacija dogodkov, ki so jim bile osebe priča. Zgodi se namreč, da nekatere podrobnosti iz spomina izginejo in tako nastanejo spominske luknje. Te skušajo možgani zapolniti, pri čemer se lahko ustvarijo izkrivljeni spomini. Veliko vlogo pri ustvarjanju izkrivljenih spominov ima postavljanje sugestibilnih vprašanj, ki osebi namigujejo na določen odgovor. Zgodi se, da to informacijo oseba sprejme in dojema kot pravi spomin, zato o tem tudi poroča. To ne pomeni, da so te informacije zlagane, kot tudi ne, da so vse informacije, o katerih oseba poroča, netočne. V diplomskem delu je obravnavano, kako oblika zastavljenega vprašanja, ki sugerira na določen odgovor, vpliva na pričanje. Po predvajanem posnetku avtomobilske nesreče so udeleženci odgovarjali na vrsto vprašanj. Rezultati so pokazali, da je na pričanje o hitrosti avtomobilov ob trku pomembno vplival uporabljeni glagol, ki je vnaprej nakazoval moč trka. Glagol treščiti, ki je nakazoval na močnejši trk, je izzval višje ocene hitrosti kot ostali glagoli. Ugotovljene pa niso bile razlike pri poročanju o odsotnosti razbitega stekla in barvah avtomobilov. Raziskava je bila namenjena tudi temu, v kolikšni meri so s problematiko sugestivnega postavljanja vprašanj seznanjeni slovenski policisti. Čeprav so ugotovitve dober napovednik tega, da so policisti s tem seznanjeni, pa je treba na tem področju narediti še nadaljnje raziskave.
Ključne besede: diplomske naloge, sugestivno postavljanje vprašanj, govor, pričanje, spomin, izkrivljen spomin
Objavljeno: 17.06.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

2.
3.
Verodostojnost prič pod vplivom alkohola
Kaja Juras, 2020, diplomsko delo

Opis: Preiskovalci želijo od žrtev in prič različnih kaznivih dejanj dobiti verodostojne, kredibilne, točne, natančne podatke oz. take, ki se ujemajo z originalom. Izjave žrtev in prič temeljijo na podlagi njihovega zaznavanja, spomina in zmožnosti spominske obnove, ter priklica podatkov. Poleg tega pa na to vplivajo še drugi dejavniki, zato so lahko podatki, ki jih dobimo od očividcev pogosto napačni oz. vsaj nekoliko spremenjeni. V svoji diplomski nalogi sem raziskovala vpliv alkohola, enega izmed možnih dejavnikov . Alkohol, je močno prisotna in vsesplošno sprejeta droga današnje družbe. Pivo, vino, žganje in druge alkoholne pijače so že stalnica na različnih družabnih dogodkih. Poleg tega je alkohol pogost spremljevalec tudi pri različnih prekrških in kaznivih dejanjih. Opiti ljudje hitreje postanejo žrtve, hkrati pa tudi veliko pogosteje storijo kakšno kaznivo dejanje, saj alkohol kot psihoaktivna substanca negativno vpliva na naše vedenje in razmišljanje, ter na druge kognitivne sposobnosti – zaznavanje, mišljenje, spominjanje. Vendar je učinek alkohola odvisen tudi od vsakega posameznika in njegovih lastnosti, zato je še toliko težje presoditi kako verodostojne so priče pod vplivom alkohola. V diplomski nalogi je tako predstavljen alkohol, njegovi učinki in posledice za zdravje. Poleg tega je opisano tudi delovanje našega spomina, zakaj pride do spominskih napak in pozabljanja, ter tehnike kako lahko podatke prikličemo nazaj v naš spomin. V drugem delu pa so predstavljene ugotovitve, s katerimi si lahko pomagamo pri zaslišanju prič pod vplivom alkohola, ter ugotavljanju njihove sugestibilnosti in verodostojnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, spomin, očividci, kaznivo dejanje
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (815,31 KB)

4.
Učinki kognitivnega treninga na kognitivne funkcije v pozni odraslosti
Karmen Hebar, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je bilo izvedenih veliko raziskav o kognitivnem treningu na populaciji zdravih starejših odraslih kot aktivnosti, ki bi lahko preventivno delovala proti prezgodnjemu kognitivnemu upadu ali celo izboljšala kognitivno delovanje. Vendar raziskave kažejo različne rezultate v odvisnosti od številnih dejavnikov. Namen naloge je bil proučiti ali lahko s specifičnim enomodalnim, kombiniranim (procesnim in strateškim), večdomenskim kognitivnim treningom pozornosti, spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij, izboljšamo rezultate na merah nekaterih kognitivnih funkcij pri zdravih starejših odraslih. V raziskavi smo merili kratkotrajne in bližnje transferne učinke kognitivnega treninga, papir-svinčnik tehnike. Preveriti smo želeli, ali trening pripomore k izboljšanju (slušno verbalnega in vidno prostorskega) kratkoročnega, delovnega in dolgoročnega spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij. Proučiti smo želeli tudi, ali trening pripomore k izboljšanju razpoloženja (pozitivnega in negativnega učinka) in subjektivnega doživljanja zadovoljstva v življenju. V raziskavi je sodelovalo 20 preizkušancev, starih od 65 do 74 let (deset v kontrolni in deset v eksperimentalni skupini), ki so ustrezali vključitvenim merilom. Eksperimentalna skupina je bila deležna sedemtedenskega kognitivnega treninga, ki je potekal enkrat tedensko, v trajanju 90 minut. Rezultati raziskave so pokazali statistično pomembno večje izboljšanje pri udeležencih eksperimentalne skupine, v primerjavi s kontrolno skupino, v slušno verbalnem takojšnjem spominskem priklicu, v vidno prostorskem takojšnjem in odloženem spominskem priklicu, na nekaterih merah izvršilnih funkcij in dolgotrajnega spomina (na testu verbalne fluentnosti) in v kratkotrajnem številskem priklicu (na testu številskega spominskega obsega naprej). Statistično pomembno večje izboljšanje pa se ni pokazalo v verbalnem odloženem priklicu, v delovnem spominu (na testu številskega obsega nazaj), na nekaterih merah izvršilnih funkcij (na TMT testu) ter na nobeni od samoocenjevalnih lestvic razpoloženja in zadovoljstva z življenjem.
Ključne besede: kognitivni trening, izvršilne funkcije, pozornost, hitrost procesiranja, (delovni) spomin, verbalni spomin, vidno prostorski spomin
Objavljeno: 09.01.2020; Ogledov: 672; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

5.
Kapaciteta kratkoročnega spomina pri različnih starostnih skupinah
Nadija Škrlec, 2019, magistrsko delo

Opis: Spomin kot sposobnost shranjevanja in ohranjanja informacij delimo na tri vrste – senzorni, kratkoročni in dolgoročni spomin. Vsaka vrsta spomina ima svoje procesne in strukturne značilnosti, različen čas trajanja in kapaciteto. Študije, povezane s kapaciteto kratkoročnega spomina kažejo na to, da se le-ta povečuje s starostjo. Namen raziskave v magistrskem delu je bil preveriti, ali se kapaciteta kratkoročnega spomina povečuje s starostjo. Končni vzorec je sestavljalo 66 udeležencev, starih med 10 in 27 let (n osnovnošolci = 23; n srednješolci = 22; n študenti = 21). Razdeljeni so bili v tri starostne skupine. Kapaciteto kratkoročnega spomina smo merili s pomočjo računalniške aplikacije, s katero merimo obseg številk, ki si jih posameznik zapomni. Eksperiment je bil sestavljen iz treh nalog, ki so se stopnjevale glede na težavnost. Rezultati raziskave so pokazali, da se kapaciteta kratkoročnega spomina s starostjo povečuje. Starejši udeleženci so pri nalogah preverjanja obsega kratkoročnega spomina dosegli boljše rezultate kot mlajši udeleženci.
Ključne besede: spomin, kapaciteta kratkoročnega spomina, starost
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 347; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (607,42 KB)

6.
Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb
Renata Debeljak, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb je obravnavana pripovedna proza enega najvidnejših predstavnikov slovenskega socialnega realizma, ki je od dijaških let naprej in vse do konca svojega življenja verjel v socializem in komunizem, pripadal Komunistični partiji in kot pisatelj tudi po koncu socialnega realizma ostal zvest realističnim stilnim postopkom. Pripovedna proza Ivana Potrča je nastajala več kot pol stoletja, od leta 1933 do 1993. Glede na družbene in politične spremembe je Potrčeva proza razdeljena na štiri obdobja. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni pojmi, kot so ideologija, marksizem, komunizem, socializem, samoupravni socializem, razmerje med ideološkim in literarnim diskurzom, literatura kot interdiskurz in kulturni spomin. V poglavju Ivan Potrč v slovenski literarni zgodovini je predstavljeno mesto Ivana Potrča v slovenski literarni zgodovini v različnih obdobjih. Na podlagi pregleda literarnozgodovinskih del in kritiške recepcije Potrčevih literarnih besedil je bilo ugotovljeno, da je po zlomu socializma kot družbenega reda zanimanje za njegova dela zelo uplahnilo, prav tako se je delež njegovih literarnih del v učnih načrtih za osnovne in srednje šole znatno zmanjšal, ne najdemo pa ga na seznamih del za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, ni ga med predlaganimi literarnimi besedili za pisanje maturitetnih esejev. V nadaljevanju je analizirana izbrana Potrčeva pripovedna proza na idejno-tematski, jezikovnoslogovni, medbesedilni in primerjalni ravni v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb. Bistveno spoznanje te analize je, da je delež ideološkega diskurza v posameznih obdobjih različen. V pripovedni prozi med 1933‒1940 gre za kritični prikaz ideologije kapitalizma in družbenih razmer v Kraljevini Jugoslaviji. Ideološki diskurz se pojavlja zgolj v drobcih, in sicer kot motiv upornega posameznika, ki z dvignjeno pestjo napoveduje nove, boljše čase tudi za revne viničarje, kmete, kočarje in delavce. Z vidika ideologije socializma in marksizma izstopajo »kitajske« novele. V pripovedni prozi med 1941–1952 je ideološki diskurz najmočneje zastopan. Posamezne pripovedi iz tega časa prehajajo v afirmativno, propagandno oziroma tendenčno literaturo. Fabula je podrejena idejnemu in ideološkemu sporočilu, ki se kaže med vojno v predanosti kolektivnemu uporu proti okupatorju, v medsebojni pomoči, tovarištvu, zaupanju in nezaupanju, dezerterstvu in izdajstvu, po vojni pa v triumfu zmage, partijskem prevzemu oblasti, temelječem na marksističnih in socialističnih temeljih, kolektivni obnovi porušene domovine, političnih reformah idr. Po letu 1953 se Potrč preusmeri v prikazovanje intimne, čutne erotike kmečkega človeka, obenem pa so za pripovedno prozo med 1953–1990 značilne tudi zgodovinske in družbeno-politične teme. Potrč je v tem času deloma tematiziral tudi anomalije samoupravnega socializma v smeri političnega fanatizma, nezaupanja, oportunizma, sebičnosti, koristoljubja in izrabe vladajoče ideologije. Najbolj se kritika socializma in njene anomalije vidijo v Potrčevem zadnjem romanu Tesnoba (1991), v katerem se skozi tematizacijo razmer v podjetju Proteus razbira ekonomsko in politično prestrukturiranje Jugoslavije in propad socializma. V disertaciji je ugotovljeno, da je ideologija socializma in komunizma v Potrčevi pripovedni prozi med 1933–1993 prepoznavna, ni pa – razen v posameznih primerih – razbila umetniške vrednosti njegove literature. Potrč je bil po svojem prepričanju komunist, a tudi izjemen humanist. Za najvišjo vrednoto ni razglasil ideologije, ampak človeka, ki ga je prikazoval brez olepševanja ali »lakiranja« v težkih časih Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno in v povojnem vrvežu sprememb z vsemi pozitivnimi in negativnimi značilnostmi.
Ključne besede: Ivan Potrč, slovenska književnost, vzhodnoštajerski prostor, pripovedna proza, socialni realizem, socialistični realizem, ideologija, ideološki diskurz, kulturni spomin.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 602; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

7.
Odnos med anksioznostjo, kapaciteto delovnega spomina in hitrostjo reševanja numeričnih operacij
Nej Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Iz polja raziskav, usmerjenih v proučevanje odnosa med kapaciteto delovnega spomina in matematično učinkovitostjo, izhajajo robustni dokazi o signifikantnem linearnem odnosu med kapaciteto delovnega spomina in matematično učinkovitostjo. Oznaka učinkovitost se v omenjenem polju raziskav nanaša na pogostost pravilnih odgovorov numeričnih operacij. Nikdar pa v te raziskave ni zajet drug vidik učinkovitosti, to je časovna učinkovitost. Model delovnega spomina, imenovan na času baziran model delitve virov, nam ponuja močno racionalo za predikcijo odnosa med kapaciteto delovnega spomina in hitrostjo reševanja numeričnih operacij. V nalogi tako raziskujemo odnos med kapaciteto delovnega spomina, hitrostjo reševanja numeričnih operacij in anksioznostjo. Regresijske analize, uporabljene v nalogi, pričajo o signifikantnem linearnem odnosu med kapaciteto delovnega spomina in hitrostjo reševanja numeričnih operacij. Nadalje rezultati naloge kažejo, da kapaciteta delovnega spomina pojasnjuje več variance v času reševanja numeričnih operacij, ko povečamo nivo kompleksnost serije numeričnih operacij oziroma povišamo število informacijskih elementov, ki morajo biti predmet upravljanja in začasnega shranjevanja. Drugi del naloge, ki je osredinjen na raziskovanje odnosa med anskioznostjo in kapaciteto delovnega spomina ter anksioznostjo in hitrostjo reševanja numeričnih operacij, ugotavlja odsotnost signifikantnega linearnega odnosa med anksioznostjo in kapaciteto delovnega spomina in preko mediatorskih analiz ugotavlja odsotnost mediatorskega učinka anksioznosti na hitrost reševanja numeričnih operacij.
Ključne besede: delovni spomin, anksioznost, na času baziran model delitve virov, numerične operacije
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 747; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (6,42 MB)

8.
Vpliv osebnostnih lastnosti na pričanje in nezavedne napake pri pričanju
Anita Klemenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Pričanje je pri preiskovanju nekaterih kaznivih dejanj ali nesreč eno izmed ključnih načinov pridobivanja informacij, zato je pomembno, da je pričanje resnično oz. verodostojno. Povsem razumljivo je dejstvo, da pričanje ne more biti popolna kopija dogajanja, saj je spominski priklic lahko le približek resničnosti. Vendar pa je ob pomanjkanju materialnih dokazov, pričanje bistvenega pomena, posledica napačnega pričanja pa je lahko otežena preiskava, v najhujšem primeru pa celo obsodba napačne osebe. Kakovost pričanja je v veliki meri odvisna od posameznikovega spomina, spomin pa je odvisen od usmerjene pozornosti in zaznavanja dogodka. Vsak posameznik namreč okolico zaznava drugače, različni ljudje pa so v istem trenutku pozorni na različne stvari. Tako do nezavednih napak v spominu lahko pride že med samim pridobivanjem informacij ali pa kasneje med obdelavo in pojasnjevanjem informacij. Poleg spomina, zaznavanja in pozornosti na verodostojnost pričanja vplivajo tudi osebnostne lastnosti. V diplomskem delu je opisano kako na verodostojnost pričanja vplivajo spol, starost, sugestibilnost, življenjska zgodovina in čustva očividca. Tako kot je pri oceni verodostojnosti pričanja potrebno zaznavanje, pozornost in spominski priklic razumeti kot celoto, je tudi pri vplivu osebnostnih značilnosti na pričanje potrebno razumeti, da na kakovost pričanja nikoli ne vpliva samo ena osebnostna lastnost. Verodostojnost pričanja za posamezne očividce se ne sme ocenjevati na podlagi raziskav o vplivu osebnostnih lastnosti na pričanje, saj se vsaka oseba na pričanje odzove drugače. Prav tako se, na podlagi osebnostnih lastnosti, za nobenega očividca ne sme predpostavljati, da je verodostojna priča, pač pa je potrebno preiskovalce, policiste, sodnike in ostale izobraziti o možnostih spominskih popačenj in dejavnikih, ki vplivajo na pričanje.
Ključne besede: diplomske naloge, verodostojnost pričanja, očividci, osebnostne lastnosti, spomin
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 374; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
Verodostojnost obujenih spominov pri spolnih zlorabah v mladosti
Klavdija Kotnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen problem verodostojnosti obujanja spominov na spolno zlorabo v mladosti. Tema je relativno malo raziskana, saj gre za večno polemiko med zagovorniki in nasprotniki potlačenih spominov. Spolna zloraba je dogodek, mimo katerega ne moremo. Je človeška prelomnica, ki pusti velike posledice skozi celo življenje, ravno zato se tako pogosto pojavi vprašanje, kako se lahko nekdo ne spomni spolne zlorabe iz otroštva ter kasneje v odrasli dobi tak spomin zopet privre na plano. Še najbolj od vsega pa je vprašljivo kako verodostojni so ti spomini. O pojmu represija je pisal že Sigmund Freud, ki je trdil, da neprijetne in boleče trenutke izrinemo iz zavesti in se s tem izognemo nelagodju, kar pa ne pomeni, da jih odstranimo. Znanstvenih dokazov o potlačenih spominih do sedaj še ni, je pa veliko rečenega na to temo tako s strani zagovornikov kot nasprotnikov. Obujanje bolečih spominov je lahko dvorezni meč, saj je naš spomin tako krhek in hitro pokvarljiv, da že manjša napaka pripelje do popačenja. Na eni strani so resnični in verodostojni primeri obujenih spominov, spet na drugi strani t. i. lažni spomini, katere lahko nenamerno povzroči terapevt. Ljudje z duševnimi težavami običajno poiščejo pomoč pri raznih terapevtih, ti pa lahko s sugestivnimi vprašanji človeka še bolj zmedejo in na nek način ''vcepijo'' lažen spomin na spolno zlorabo iz otroštva, ki je tako rekoč krivec za njihove duševne težave v sedanjosti. Ravno tako je vprašljiva hipnoza, saj kolikor je dejansko uporabna, so lahko njeni učinki tudi nasprotni, kajti človek pod hipnozo je še bolj dovzeten za predloge, kakor v običajnem stanju. Nekako se večina raziskav nagiba na to, da gre pri potlačenih travmatičnih spominih bolj kot ne za supresijo, ki pomeni izogibanje pogovoru o občutljivi tematiki in začasno nedostopnost teh spominov o katerih žrtev ne razmišlja in ne za dejansko pozabo.
Ključne besede: diplomske naloge, spomin, spolna zloraba, potlačeni spomini, obujeni spomini, lažni spomini
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 579; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (772,47 KB)

10.
Verodostojno pričanje otrok in starostnikov
Kaja Kraševec, 2019, diplomsko delo

Opis: Otroci in starostniki se pogosto pojavljajo v vlogi priče, pa tudi kot žrtve kaznivih dejanj, zaradi pomankanja materialnih dokazov pa velikokrat predstavljajo edini vir informacij, zato je njihovo pričanje izjemnega pomena. Otroci in starejše priče so pogosto obravnavani kot nezanesljive priče, saj se pojavljajo dvomi o njihovih sposobnostih za pričanje. Ta ranljivejša skupina oseb velja za neverodostojno zaradi slabših spominskih in zaznavnih sposobnosti ter skromnejšega priklica podatkov. Diplomska naloga opisuje otrokove in starostnikove sposobnosti za pričanje, značilnosti razvojnih obdobij otroka in pozne odraslosti ter vpliv dejavnikov, ki med opazovanjem dogodka in zaslišanjem vplivajo na verodostojno pričanje. Namen je bil ugotoviti, ali so otroci in starostniki lahko verodostojne priče, v kolikšni meri je njihova sposobnost za pričanje odvisna od načina spraševanja preiskovalcev ter kako staranje in z njim povezan upad fizičnih in psihičnih funkcij vpliva na pričanje. Raziskave so pokazale, da so otroci in starostniki lahko verodostojne priče. Staranje sicer lahko v določenih okoliščinah negativno vpliva na pričanje, prav tako tudi otrokov še nerazvit kognitivni sistem, vendar je njihova verodostojnost in zanesljivost odgovorov v veliki meri odvisna od načina spraševanja preiskovalcev in uporabe izpraševalnih tehnik. Uporaba sugestivnih vprašanj ima na otroke in starejše priče nedvomno večji vpliv kot na mlajšo odraslo generacijo, vendar se tudi stopnja sugestibilnosti razlikuje pri vsakem posamezniku drugače, zato ne moremo prav vse otroke in starostnike obravnavati kot bolj sugestibilne.
Ključne besede: diplomske naloge, priče, otroci, starostniki, spomin, sugestibilnos
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 452; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici