| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Spolno nasilje v sodobnem svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Maćešić Šulterer, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Spolno nasilje je izjemno pomemben družbeni problem. Je ena najhujših oblik diskriminacije žensk in močan instrument zatiranja žensk, ki ohranja neenakost spolov in s tem onemogoča razvoj družbe. Spolno nasilje je storjeno proti volji druge osebe ne glede na to, ali žrtev ni dala privolitve ali je storilec ni mogel pridobiti, ker gre za otroka ali šibko osebo. Vsekakor pa nikoli ne smemo pozabiti, da je spolno nasilje nasilno dejanje in ne nujno spolno dejanje. Gre za nasilje, ki ne vključuje le fizičnega napada, temveč kršitev človekovih osebnih intimnih in psihičnih meja. Obkrožajo ga številni miti in stereotipi, katerih namen je zmanjšati resnost doživetega nasilja, obtožiti žrtev, najti olajševalne okoliščine za storilce, skupni imenovalec večine teh mitov pa je globoko zakoreninjena neenakost spolov. Spolno nasilje nosi s seboj številne negativne konotacije, predvsem tiste, ki žrtev postavljajo na »sramotilni steber«. Obstaja veliko oblik spolnega nasilja. Novodobna oblika spolnega nasilja, povezana z vse večjo uporabo interneta, je kibernetsko spolno nasilje. Tovrstno nasilje še ni tako dobro raziskano kot klasične oblike spolnega nasilja, prizadene pa ravno najbolj šibke člane naše družbe, otroke in mladostnike. Kibernetsko okolje vsebuje svoje specifike, zaradi česar menimo, da bi se moralo razvijati več specifičnih preventivnih ukrepov in načinov za preprečevanje spolnega nasilja v tovrstnem okolju. V diplomskem delu smo ugotovili, da je velik pomen tudi v ozaveščanju in izobraževanju ljudi o spolnem nasilju in različnih oblikah le-tega. Na ta način bi se lahko tovrstno nasilje hitreje prepoznalo, kar bi lahko posledično pripeljalo tudi do več prijav. Prav tako pa bi se lahko v očeh družbe ovrgle stigme, povezane s spolnim nasiljem.
Keywords: spolno nasilje, preprečevanje, kibernetsko spolno nasilje, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.05.2024; Views: 119; Downloads: 45
.pdf Full text (1,11 MB)

2.
Spolna zloraba otrok : prisotna, a prikrita
Danijela Frangež, Anton Dvoršek, 2006, published professional conference contribution

Keywords: spolno nasilje, otroci, žrtve
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 114; Downloads: 3
.pdf Full text (327,26 KB)

3.
Spolno nadlegovanje v študentskih kampusih v Sloveniji : magistrsko delo
Lucija Pauko, 2024, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati spolno nadlegovanje v študentskih kampusih in se pri tem osredotočiti na pojav, razumevanje in posledice med študenti. V teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije, kjer smo osvetlili začetke pojava spolnega nadlegovanja, različne opredelitve avtorjev, razširjenost in prijave ter zakonsko zaščito. Poglobljeno smo spoznali tudi organizacije za preprečevanje teh pojavov in se dotaknili negativnih posledic spolnega nadlegovanja. V empiričnem delu smo s spletno anketo raziskali pojavnost spolnega nadlegovanja med študenti v študentskih kampusih. Opazili smo, da ženske hitreje interpretirajo določena dejanja kot spolno nadlegovanje v primerjavi z moškimi. Pogosteje se spolno nadlegovanje pojavlja med študentkami. Večina študentov kot storilce prepoznava neznance moškega spola, ki so pogosto pod vplivom alkohola. Sram in strah sta najpogostejši posledici. Raziskava je tudi razkrila, da polovica študentov ne pozna zakonodaje o spolnem nadlegovanju, hkrati pa menijo, da kampusi in fakultete k preprečevanju prispevajo premalo. Študenti kažejo omejeno poznavanje organizacij in gibanj za preprečevanje spolnega nadlegovanja, kar poudarja potrebo po izboljšani ozaveščenosti. Raziskava je pristopila k tej nujni problematiki z namenom razumevanja globljih vzrokov, posledic ter oblik spolnega nadlegovanja. S poglobljeno analizo in empiričnimi študijami smo skušali osvetliti raznolikost in obseg tega problema. Naloga prispeva k literaturi in razpravam o spolnem nadlegovanju ter ponuja vpogled, ki lahko služi kot temelj za razvoj bolj učinkovitih strategij preprečevanja in obravnavanja te družbeno relevantne tematike.
Keywords: spolno nadlegovanje, študentski kampusi, študenti, spolno nasilje
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 186; Downloads: 64
.pdf Full text (2,18 MB)

4.
Vpliv stereotipov in mitov na raziskavo kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15. let
Katja Bašič, 2002, published professional conference contribution

Keywords: spolni napadi, posilstvo, spolno nasilje, otroci, kazniva dejanja
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 145; Downloads: 3
.pdf Full text (193,16 KB)

5.
Oris značilnosti storilcev spolnih deliktov
Mateja Štirn, 2002, published professional conference contribution

Keywords: spolno nasilje, profil storilca, kazniva dejanja, spolni delikti, spolne deviacije, pedofilija
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 123; Downloads: 7
.pdf Full text (571,23 KB)

6.
Spletno spolno nasilje med osnovnošolci : magistrsko delo
Nina Sekirnik, 2023, master's thesis

Abstract: Ob vse večji digitalizaciji sveta in popularnosti družbenih omrežij ter spletnih strani, po drugi strani vse zgodnejšemu prejemu prvih elektronskih naprav z dostopom do interneta, se soočamo s vse večjim pojavom spletnega spolnega nasilja. Otroci so zanj pogosto premalo opolnomočeni in prepuščeni sami sebi v soočanju z njim. Namen magistrskega dela je ugotoviti ali osnovnošolci doživljajo in prepoznajo spletno spolno nasilje. V teoretičnem delu smo definirali in opisali spolno, spletno in spletno spolno nasilje. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali učenci spletno spolno nasilje dojemajo kot problem, ki se jim dogaja. Zanimalo nas je tudi kakšne oblike tega nasilja doživljajo, kje, kako se ob tem počutijo, kdo ga povzroča in kakšne posledice ima. V raziskavi je sodelovalo 174 učencev. Rezultati so pokazali, da obstaja statistično značilna povezava v urah, preživetih na elektronskih napravah z dostopom do interneta, in doživljanjem nekaterih oblik spletnega spolnega nasilja. Ugotovili smo, da dekleta ob doživljanju te oblike nasilja občutijo težje občutke, nasprotno, dečki spletno spolno nasilje dojemajo veliko manj emocionalno. Raziskava je pokazala povezavo med aplikacijami oz. spletnimi stranmi, ki jih osnovnošolci uporabljajo, in povzročiteljem spletnega spolnega nasilja. Zadnja ugotovitev raziskave je, da se dekleta pogosteje zavedajo hudih posledic spletnega spolnega nasilja, kot dečki.
Keywords: spletno spolno nasilje, spletno nasilje, spolno nasilje, osnovnošolci, družbena omrežja
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 500; Downloads: 77
.pdf Full text (2,18 MB)

7.
Modeli determinacije spolnih deliktov ter geneza inkriminacije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja skozi njihovo prizmo : magistrsko delo
Timotej Pušnik, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo vsebinsko obravnava modele determinacije spolnih deliktov skozi teoretični, komparativni in praktični vidik. Analiza je sprva usmerjena v zgodovinsko najstarejši model prisile, ki temelji na tradicionalnem dojemanju spolnega ravnanja kot nasilnega dogodka, storjenega s strani popolnega neznanca. Za izpolnitev biti kaznivega dejanja spolnega nasilja ali posilstva je model prisile zahteval določeno t. i. prisilitveno ravnanje, ki se je v slovenskem prostoru manifestiralo v obliki sile ali grožnje, hkrati je morala žrtev izkazati enakovreden upor ali pa je kot tak moral biti pričakovan in strt. Žrtvin upor je simboliziral nestrinjanje z neželenim spolnim ravnanjem. Vsi teoretični napori in tendence po zajemanju širšega družbenega dogajanja na področju spolnosti, ki jih model prisile ni mogel kaznovati zaradi žrtvine pasivnosti, presenečenj ali zvijač, so vodili v razvoj modela soglasja, ki se deli na model prepoznavne zavrnitve in model afirmativnega soglasja. Prvo omenjeni zahteva izrecno izraženo nesoglasje do določenega spolnega ravnanja, model afirmativnega soglasja, ki je po najnovejši novelirani ureditvi KZ-1H uzakonjen tudi v slovenskem katalogu spolnih deliktov, v svoji zakonski biti zahteva izrecno podano soglasje za določeno spolno ravnanje – odsotnost tega imperativa nujno vzpostavi kaznivost. Izpostavljeni modeli determinacije spolnih deliktov so nadrobno predstavljeni, proučeni in medsebojno primerjani, izpostavljene so njihove glavne prednosti in največje slabosti, skozi vzporedno revizijo sodne prakse. Cilj magistrskega dela ni zgolj teoretična in primerjalna analiza, zato je finalno razprava usmerjena k podrobnemu pregledu inkriminacije kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva v Republiki Sloveniji skozi prizmo modela prisile in modela afirmativnega soglasja. Prikazani so nadrobnejši pregled ureditve spolnih deliktov, prednosti in slabosti posamezne inkriminacije ter kakšna bi bila optimalna razvojna pot za slovenski prostor z gledišča nadaljnjega noveliranja. Ugotovljeno je, da je bil model afirmativnega soglasja v slovensko kazensko pravo sprejet po izrazito politični poti in da konkretnejše strokovne razprave ter premislekov ni bil deležen, zato je nastala posledica, ki je v delu izpostavljena kot temeljna dilema: ali tvegati nekaznovanje določenih situacij in ohraniti vse dognane postulate pravne države ali žrtvovati pravno varnost in temeljne stebre sodobne pravne države za kaznovanje vseh možnih spolnih situacij. Katalog spolnih deliktov je kritiziran tudi z vidika sistemskih anomalij, do katerih je slovenski zakonodajalec že vrsto let povsem indiferenten in jih zaradi določenih tradicionalnih percepcij ne želi izločiti iz inkriminacij. Magistrsko delo skuša skozi teoretično in praktično razpravo podati odgovor na vprašanje, kateri model je najustreznejši, kateremu se je smiselno izogniti ter končno kakšne so možnosti kombiniranja posameznih konceptov za pridobitev najboljše možne ureditve spolnih deliktov, z gledišča zajetja celotne družbene spolne pestrosti, ob sočasnem varovanju pravne varnosti in temeljnih (kazensko) pravnih načel v slovenskem pravnem prostoru.
Keywords: spolnost, spolna samoodločba, posilstvo, spolno nasilje, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, modela soglasja, model prisile, politična reforma, širjenje cone kaznivosti.
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1218; Downloads: 156
.pdf Full text (1,60 MB)

8.
Spolno nasilje nad ženskami v obdobju med 1930 in 1941 v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor : magistrsko delo
Veronika Mešić, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s problemom spolnega nasilja nad ženskami v obdobju med letoma 1930 in 1941 na območju pristojnosti Okrožnega sodišča Maribor in Okrožnega sodišča Murska Sobota v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor. V magistrskem delu je raziskano vprašanje uporabe sodne terminologije, sodnega pregona spolnih kaznivih dejanj in kaznovanja le-teh. Prav tako je raziskana obravnava žrtev, prič in obdolžencev, njihov vpliv na potek sodnega dogajanja in vpliv širšega položaja žensk v družbi na razplet sodnega postopanja. V nadaljevanju magistrskega dela je raziskano spolno nasilje kot tabuizirana tema tako na sodišču, predvsem z vidika upoštevanja kazenskopravnih predpisov in uporabe terminologije, kot tudi v javnosti, z vidika poročanja izbranega tedanjega štajerskega in prekmurskega tiska.
Keywords: spolno nasilje, zgodovina spola, Kraljevina Jugoslavija, ženske, posilstvo, Pokrajinski arhiv Maribor, Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 717; Downloads: 117
.pdf Full text (918,50 KB)

9.
Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ana Balog, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve. V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Keywords: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Published in DKUM: 04.08.2021; Views: 984; Downloads: 168
.pdf Full text (641,13 KB)

10.
Vpliv kompetenc in znanj pedagoških delavcev na prepoznavo izpostavljenosti nasilju otrok, ki so vključeni v pedagoški proces
Staša Šipek, 2020, master's thesis

Abstract: Pomembno je ozavestiti, da se vsak otrok rodi svoboden in ima pravico odraščati v varnem okolju. Otrokova primarna družina je prva, ki mora otroku nuditi občutek sprejetosti, varnosti in brezpogojne ljubezni. Ugotovili smo, da vzgojitelji in učitelji, ki delajo z najbolj ranljivo populacijo otrok in mladostnikov, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, z njimi preživijo veliko časa in imajo možnost opaziti morebitno spremembo v vedenju, čustvovanju in mišljenju, ki bi lahko kazala na zlorabo. V pomoč je, če strokovni delavci poznajo področje in so zmožni prepoznati znake, ki kažejo, da je otrok izpostavljen nasilju in da poznajo postopke kako ukrepati na način, da takemu otroku karseda najbolj pomagajo. Zato smo naredili raziskavo, na vzorcu strokovnih delavcev vrtcev in šol (N=162), s katero smo skušali preučiti, ali kompetence in znanja pedagoških delavcev prispevajo k boljšemu prepoznavanju nasilju izpostavljenih otrok, in sicer ob dejstvu, da ima pedagoški delavec sam otroke; edukacija s področja nasilja nad otroki; predhodne delovne izkušnje z otroci žrtvami nasilja; delovno mesto. Rezultati so potrdili hipotezo, da strokovni delavci, ki so se udeležili izobraževanja s tematiko nasilja nad otroki, znake nasilja prepoznajo pred ostalimi kolegi. Vsekakor torej drži, da je izobraževanje strokovnih delavcev o nasilju pomembno.
Keywords: psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, zanemarjanje otroka
Published in DKUM: 10.08.2020; Views: 1069; Downloads: 135
.pdf Full text (1,62 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica