1. Vloga spola v stroki revizijeDragana Stojkovikj, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv spola v stroki revizije. Namen je raziskati in analizirati vpliv spola na različne vidike revizijskega poklica. V uvodnem delu najprej na kratko predstavimo raziskave, povezane s spolom in poslovno ekonomijo. Na primer pretekle raziskave potrjujejo, da so podjetja z ženskim vodstvom bolj donosna, medtem ko večje ravnovesje spolov v vodstvih bank pripomore k večji finančni stabilnosti in izboljšanemu poslovanju. Sledijo kratke predstavitve organizacijske strukture, enakosti in neenakosti, ki se pojavljajo v poslovnem okolju. Določen del nato namenjamo diskriminaciji in ravnotežju, pa tudi raziskavam, ki so bile opravljene na temo spola in vodenja. To povezujemo z vplivom spolnih razlik na izbiro revizorja in kakovost revidiranja. Slednje poveženo z opisom, kaj je revizijska komisija in ali spol vpliva nanjo. Osrednji del diplomskega dela posvetimo vplivu spola v reviziji. Na podlagi raziskave predstavimo, kako spol vpliva na revizijsko ekipo, med revizijskim procesom in vodenje revizijskega podjetja. Pri tem predstavimo ugotovitve več avtorjev preteklih raziskav glede spola na različne vidike revizijskega poklica. Na primer, raziskujemo karierno pot revizorjev in razlike v plačilu med revizorji in revizorkami, razlike, ki se pojavljajo med revizorji in prevladujočimi stereotipi. Zaključimo z ukrepi za odpravljanje ovir in spodbujanje enakosti ter doseganjem raznolikosti in ravnotežja v revizijskem podjetju. Revizijska podjetja so uvedla programe za spodbujanje želene ravni uravnoteženja med delom in zasebnim življenjem, s ciljem podpore zaposlenim pri doseganju te ravni uravnoteženja. Ti programi so zasnovani za olajšanje okrevanja zaposlenih po napornem delu, kar je povezano z izboljšano delovno uspešnostjo ter boljšimi zdravstvenimi izidi. V raziskavi smo ugotovili, da številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v revizijo prinaša pozitivne spremembe, vendar ni neposrednih dokazov, da bi to vplivalo na stroko revizije. Na drugi strani pa smo ugotovili, da velja, da po mnenju večine avtorjev imajo ženske v revizijskih podjetjih manj možnosti za karierno napredovanje kot moški. Obstajajo namreč raziskave, ki potrjujejo, da imajo ženske težje karierno napredovanje zaradi njihove vloge matere in družbenih pričakovanj, da bodo skrbele za otroke. Za stroko revizije v Sloveniji je zastopanost raznolikosti spolov premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje na to temo opraviti raziskave.
Ključne besede: revizija, stroka revizije, spol, poslovna ekonomija, stereotipi, karierno napredovanje, revizijska podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
2. Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let : diplomsko deloTina Zver, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let je bil preveriti, kdaj so otroci dosegli šest ključnih gibalnih mejnikov v razvoju motorike. Empirična raziskava je zajemala neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 63 staršev otrok, starih 6–8 let. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. V sklopu analize podatkov smo izvedli t-test in multivariatno analizo ANOVA. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v povezavi z zastavljenimi cilji ugotovili, pri kateri starosti so otroci dosegli gibalne mejnike. Podrobneje smo raziskali, ali obstajajo razlike pri doseganju gibalnih mejnikov med spoloma, med otroki z različnim številom sorojencev in ali obstaja povezava med hitrostjo doseganja mejnikov in pogostostjo obiskovanja dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Za naš vzorec testirancev se je izkazalo, da ima spol vpliv na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Raziskava je pokazala, da število sorojencev ne vpliva na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Ugotovili smo tudi, da hitrost doseganja gibalnih mejnikov ne vpliva na obiskovanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti in na pogostost njihovega obiskovanja.
Ključne besede: gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, dodatne gibalne/športne dejavnosti, spol, sorojenci
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,12 MB) |
3. Percepcija hrvaških uporabnikov socialnih omrežij o spletnih vplivnežih glede na spol in spolne stereotipe : magistrsko deloEna Cilar, 2023, magistrsko delo Opis: Na podlagi naraščajoče priljubljenosti digitalnih vplivnežev in močne prisotnosti spolnih stereotipov na Hrvaškem je namen magistrskega dela bil ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšne načine se spolni stereotipi odražajo v kontekstu percepcije digitalnih vplivnežev med hrvaškimi uporabniki socialnih omrežij. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, saj smo podatke zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika ter jih statistično obdelali in interpretirali v skladu s hipotezami in raziskovalnimi vprašanji. Čeprav se med respondenti lahko opazi postopen odmik od spolne stereotipizacije, zlasti med ženskami in nereligioznimi posamezniki, smo ugotovili, da se spolni stereotipi med respondenti še vedno zmerno ohranjajo ter pomembno vplivajo na njihovo dojemanje vplivnežev. Glavna ugotovitev je bila ta, da se spolni stereotipi odražajo tako v sledenju vplivnežem kot v dojemanju njihovih vsebin in priporočil, poleg tega pa je močnejše strinjanje s spolnimi stereotipi bilo povezano z bolj stereotipno percepcijo vplivnežev. Najbolj zaskrbljujoč izsledek raziskave je ta, da med mlajšimi posamezniki ni bil opazen močnejši odmik od spolnih stereotipov kot pri pripadnikih starejših generacij. Na podlagi rezultatov bi na Hrvaškem bilo smiselno spodbujati odpravo spolnih stereotipov že v vrtcih ter na vseh ravneh izobraževanja, poleg tega pa bi tudi vplivneži kot pomembni oblikovalci javnega mnenja lahko osvetlili podano problematiko v svojih vsebinah.
Ključne besede: spol, spolni stereotipi, usmerjenost po spolu, socialna omrežja, spletni vplivneži
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 1787; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,12 MB) |
4. Primerjava embalaže vlažilnih krem za obraz glede na spol ciljnih odjemalcev in analiza preferenc odjemalcev do embalaže vlažilnih krem za obrazLaura Broder Vogrinčič, 2023, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili kozmetično panogo, vpliv družbenih omrežij na nego kože posameznika ter najbolj vplivna kozmetična podjetja in znamke tako v svetu kot Sloveniji. Osredotočili smo se na embalažo kozmetičnih izdelkov in njene lastnosti, kot so oblika, material, slog pisave, barva ter funkcionalnost. V središču dela je embalaža vlažilnih krem za obraz in kako jo podjetja diferencirajo glede na spol ciljnih odjemalcev.
Raziskavo smo naredili z namenom, da ugotovimo razlike v embalaži vlažilnih krem za obraz glede na spol ciljnih odjemalcev in s pomočjo ankete preverimo, kakšna embalaža odjemalce dejansko pritegne med nakupovanjem. Primerjava izdelkov je pokazala, da se za embalažo, ki je namenjena moškim, uporabljajo predvsem močne in hladne barve, nekoliko bolj barvita in manj dekorativna pisava ter širša oblika embalaže. Uporabljen material je v večini primerov plastika. Embalaža, namenjena ženskam, je po obliki nekoliko ožja, za pisavo pa so uporabljeni bolj dekorativni slogi. Barve so toplejše in oblika nekoliko ožja, večkrat pa sta kot material uporabljena tudi steklo ali akrilna plastika. Glede funkcionalnosti so embalaže na približno enaki ravni. Rezultati v raziskavi se skladajo z razlikami, ki smo jih opisali v primerjavi embalaž, predvsem glede barve in materiala.
Ključne besede: embalaža, kozmetika, nakupno vedenje, obraz, spol, vlažilna krema
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,70 MB) |
5. Analiza vloge spola v nogometuJulijana Andonov, 2023, diplomsko delo Opis: Nogomet je od nekdaj veljal za izključno moško domeno, dandanes pa ženski nogomet predstavlja hitro razvijajočo se športno panogo, kjer gre za veliko več kot zgolj za brcanje žoge. V zadnjem desetletju je namreč opazen prodor ženskega spola na področja, ki so bila namenjena moškim. V diplomskem delu smo analizirali vlogo spola v nogometu. Primerjali smo moški in ženski nogomet z več vidikov, kot so na primer finančni vidik, socialni vidik ter medijski vidik. Želeli smo ugotoviti, ali so ženske res v tako slabšem položaju, ko govorimo o nogometu, ter kaj bi lahko storili, da bi potencialne razlike zmanjšali. V ta namen smo izvedli anketo med profesionalnimi in neprofesionalnimi igralci nogometa. Ugotovili smo, da so ženske nogometašice v slabšem položaju od moških na več področjih. Navedli smo predloge, kako bi te razlike zmanjšali. Menimo, da so vlaganja v ženski nogomet pomembna, saj prispevajo k boljšemu razvoju same igre ter igralk. Nadalje omenimo pomembnost boljše medijske pozornosti za ženski nogomet, večje število ženskih nogometnih klubov, strokovnejše delo trenerjev in funkcionarjev ipd.
Ključne besede: nogomet, spol, finančni vidik, razlike, socialni vidik, medijski vidik.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 415; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,29 MB) |
6. Zmožnost pripovedovanja pravljiške zgodbe deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloMichelle Bačič, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev razvoja govora, faz razvoja in razlike v govornem razvoju deklic in dečkov. Na kratko smo opisali tudi, kako lahko govor spodbujamo. Osredotočili smo se na pripovedno zmožnost otrok in teorijo uma v povezavi s pripovedovanjem zgodb. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj zmožnosti pripovedovanja ter na ocenjevanje otrokovega pripovedovanja zgodb. Opisali smo tudi standardne postopke in merila, standardizirane preizkuse in pripomočke za pripovedovanje zgodb ter pripovedovanje zgodb glede na spol. Prav tako smo opisali vpliv spolnih stereotipov na izbiro pravljice. Sledi podrobna raziskava, v kateri je pravljico Kraljična na zrnu graha pripovedovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Zgodbe smo analizirali z vidika koherentnosti in kohezivnosti. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v povprečni rabi: vseh besed, različnih besed, dolžini povedi, priredno zloženih povedi, podredno zloženih povedi in enostavčnih povedi, rabi prirednih veznikov in podrednih veznikov. Poleg tega smo želeli proučiti še povprečno število dogodkov, zamenjav perspektive ter besed za opisovanje mentalnih stanj glede na spol učencev. Rezultati analize povedanih zgodb kažejo, da obstajajo razlike v pripovedovanju zgodb deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da so dečki pripovedovali daljše zgodbe,z več (različnimi) besedami. Več dečkov je v zgodbe vključilo priredne veznike, ki ne izražajo vezalnega priredja. Deklice pa so pri pripovedovanju opisale več dogodkov in v prepoznanih dogodkih večkrat zamenjale perspektivo pripovedovanja. Skoraj vsi učenci pa so pri pripovedovanju zgodbe uporabili besede za opisovanje mentalnih stanj, kar priča o temu, da imajo petošolci že dobro razvito teorijo uma.
Ključne besede: pripovedovanje, zgodba, kohezivnost, koherentnost, spol
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 532; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,12 MB) |
7. Medijska prezentacija spolov v slovenski politiki : magistrsko deloJerneja Potočnik, 2023, magistrsko delo Opis: Medijski prostor 21. stoletja še vedno izraža neenakosti, pri čemer izstopa medijska prezentacija žensk, ki se razlikuje od prezentacije moških ter smo se ji s primerjavo medijske prezentacije izbranih politikov in političark posvetili tudi v pričujoči raziskavi. V raziskavi smo z analizo vsebine člankov sedmih izbranih slovenskih spletnih medijev leta 2022 preučili prezentacijo dveh političark – Urške Klakočar Zupančič in Nataše Pirc Musar ter dveh politikov – Roberta Goloba in Anžeta Logarja. Z analizo vsebine v študiji primera smo tako ugotovili, da so izbrani mediji o preučevanih političarkah pisali redkeje kot o izbranih politikih; da so se izbrani mediji v zapisih pogosteje osredotočali na videz preučevanih političark kot na videz preučevanih politikov; da so izbrani mediji v zapisih skozi vlogo starša ter partnerja preučevani političarki prikazovali pogosteje kot preučevana politika; da so izbrani mediji v zapisih kot spolni objekt preučevani političarki predstavljali pogosteje kot preučevana politika ter da so izbrani mediji v zapisih pogosteje problematizirali izjave, vedenje ali odločitve preučevanih političark kot preučevanih politikov. Tako smo z analizo vsebine v študiji primera izpostavili pristranskost poročanja slovenskih medijev ter nakazali na pomen osveščanja tako bralcev kot novinarjev.
Ključne besede: spol, mediji, politika, študija primera, analiza vsebine
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 612; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,42 MB) |
8. Vrste moči v partnerskem odnosu, njihova porazdelitev med partnerjema in povezava z zadovoljstvom z odnosom : magistrsko deloBarbara Adam, 2022, magistrsko delo Opis: Med romantičnimi partnerji lahko obravnavamo dve vrsti moči. Prva je pozicijska, ki se nanaša na to, koliko lahko nekdo razpolaga z viri in kakšno mesto zaseda na socialni lestvici; druga pa je subjektivna moč, ki obsega posameznikovo zaznavanje o tem, koliko lahko vpliva na vedenje in mišljenje partnerja ter koliko je spoštovan in poslušan v odnosu. V naši raziskavi, v kateri je sodelovalo 36 parov, smo želeli ugotoviti, kako se pozicijska in subjektivna moč porazdeljujeta med spoloma na različnih partnerskih področjih ter katera vrsta moči pomembneje prispeva k oceni zadovoljstva s partnerskim odnosom. Pokazalo se je, da so moški v povprečju deležni več pozicijske moči kot ženske. Pri doživljanju subjektivne moči se na področjih, kjer je govora o vlaganju denarja in razpolaganja s časom (npr. načrtovanje prihodnosti, finance), med moškimi in ženskami niso pokazale razlike. Na področjih, kjer je pomembno upravljanje virov, kot so čustva in zaupanje (npr. področje reševanja težav, starševstvo), pa v povprečju ženske doživljajo več subjektivne moči kot moški. Vidiki moči pomembneje prispevajo k zadovoljstvu z odnosom moških kot zadovoljstvu z odnosom žensk, vendar pri obeh spolih doživljanje subjektivne moči močneje napoveduje zadovoljstvo z odnosom kot pozicijska moč. Naše ugotovitve torej nakazujejo, da ima subjektivno doživljanje moči v odnosu pomembno vlogo za ocenjevanje kakovosti partnerskega odnosa in da pozicijska moč ni več tako ključnega pomena, kot je bila v preteklosti. Prav tako smo opozorili na pomembnost preučevanja različnih partnerskih področij, ki so v literaturi preučevanja moči še relativno neraziskan vidik.
Ključne besede: pozicijska moč, subjektivna moč, zadovoljstvo z odnosom, spol
Objavljeno v DKUM: 23.12.2022; Ogledov: 804; Prenosov: 156
Celotno besedilo (691,81 KB) |
9. Spol in rezilientnost starostnikov na prehodu v dom za starejše : magistrsko deloFreya Anastasia Molnar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kvalitativno in kvantitativno analizo rezilientnosti starostnikov glede na spol ter uspešnost prehoda v dom za starejše. Namen naloge je bil raziskati mehanizme, ki starostnikom pomagajo pri spopadanju z življenjskimi spremembami, tveganji in izgubami, kako rezilientni so starostniki glede na spol in kako rezilientnost starostnikov glede na spol vpliva na uspešnost pri prehodu v dom za starejše.
Uporabljeni metodi pridobivanja podatkov sta bila polstrukturiran intervju ter anketni vprašalnik. Opravljenih je bilo deset intervjujev in anket s starostniki, ki so se v zadnjem letu do raziskave na novo preselili v dom za starejše v Podravski regiji. Glavna ugotovitev naloge je bila, da igra spol pomembno vlogo pri rezilientnosti in uspešnosti pri prehodu v dom za starejše. Skladno s tem smo ugotovili, da ženske uporabljajo drugačne mehanizme za spoprijemanje z življenjskimi stiskami, so bolj rezilientne in so tudi bolj uspešne pri prehodu v dom za starejše od moških. Rezultati na področju spopadanja z življenjskimi spremembami, tveganji in izgubami so pokazali, da se ženske pri spopadanju z življenjskimi stiskami zanašajo na socialne podporne sisteme, medtem ko se moški zanašajo bolj na individualne podporne sisteme.
Ključne besede: rezilientnost, starostniki, spol, prehod, dom za starejše
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 803; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. Vpliv telesne mase in spola na sesno obnašanje pujskov v času laktacije : magistrsko deloMartina Dobaj Gomboc, 2022, magistrsko delo Opis: Cilj raziskave je bil proučiti sesno obnašanje pujskov v času laktacije glede na telesno maso in spol. V raziskavo je bilo vključenih 14 gnezd s skupno 158 pujski (85 pujskov moškega in 73 pujskov ženskega spola, velikost gnezd 6–15 pujskov, Me = 10,5). Sesno obnašanje, ki smo ga določili kot sesni položaj (izbrani sesek) in stabilnost sesnega reda, smo spremljali za 8 obdobij: do 1. dneva, 2.–4., 5.–7., 8.–11., 12.–15., 16.–20., 21.–25. in 26.–32. dneva starosti pujskov. V teh obdobjih so bili pujski tudi stehtani. Za namen analize sesnega obnašanja smo mamalni kompleks razdelili na tri področja: sprednji (1. in 2. sesni par), srednji (3.–5. sesni par) in zadnji del (6.–8. sesni par). Neodvisno od proučevanih dejavnikov smo potrdili, da i) največ pujskov sesa na srednjih sesnih parih, sledijo sprednji in nato zadnji sesni pari (47 %, 31 %, 22 %); in ii) stabilnost sesnega reda prva dva tedna narašča, nato pa ostane do konca laktacije konstantna. Spol pujskov ne vpliva na stabilnost sesanja, ima pa vpliv na sesni položaj. Pujski moškega spola v enakem odstotku sesajo na sprednjih in zadnjih sesnih parih, pujski ženskega spola pa značilno več na sprednjih v primerjavi z zadnjimi sesnimi pari. V raziskavi smo potrdili vpliv relativne telesne mase na sesni položaj in stabilnost sesanja. Telesna masa od sprednjih proti zadnjim sesnim parom pada. Težji pujski redko sesajo na zadnjih sesnih parih, kar se je izkazalo med celotno laktacijo, ter prej vzpostavijo stabilen sesni red.
Ključne besede: sesni pujski, telesna masa, spol, sesno obnašanje
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 655; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,07 MB) |
