Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prisotnost spolne stereotipizacije v otroški in mladinski literaturi odločilno vpliva na utrjevanje ali izpodbijanje stereotipnega dojemanja spolov in spolnih vlog pri mladih bralcih. Preko načina upodobitve literarnih junakov, ki jih otroci spoznavajo v zgodbah, se v mladih umih oblikuje določeno razumevanje spolov in spolnih vlog. Pomembnost prisotnosti spolne stereotipizacije v družbi je v tem, da lahko vodi v razvoj predsodkov, v nekaterih primerih tudi v nasilje. V magistrskem delu smo z analizo vsebine priporočljive literature osnovnošolske Bralne značke od šolskega leta 2019/2020 do 2022/2023 v petih slovenskih osnovnih šolah preučevali prisotnost spolne stereotipizacije literarnih junakov. Ugotovili smo, da so stereotipi poenostavljena prepričanja o določeni skupini ljudi. Spolni stereotipi namreč stereotipno določajo vedenja, osebnostne karakteristike, družbene vloge in zunanji videz moških in žensk. S tujko skupek stereotipnih lastnostih žensk imenujemo femininost, moških pa maskulinost. Stereotipne feminine lastnosti žensk so skrbnost, čustvenost, plahost, ljubeznivost. Moške stereotipne maskuline lastnosti pa so individualnost, pogum, drznost in inteligentnost. Analiza vsebine je pokazala, da feminina in maskulina polarnost določata položaj in vlogo junakov v zgodbi. Ugotovili smo, da so moški in ženske v zgodbah predstavljene na tri načine: preko zunanjega videza, pridevnikov in odločitvah ali dejanjih. Rezultati analiziranja 241 literarnih del so pokazali, da so moški junaki v literaturi zastopani v večji meri kot ženske junakinje ter da so bili tako moški kot ženski junaki predstavljeni v skladu s spolnimi stereotipi. Celotna analiza vsebine je pokazala, da je vsebina Bralne značke pretežno spolno stereotipna. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empiričnega raziskovanja lahko sklenemo, da otroci skozi prebiranje literature razvijajo spolno stereotipno dojemanje spolov in spolnih vlog.
Ključne besede: spol, spolni stereotipi, osnovnošolska Bralna značka, otroška literatura, mladinska literatura, vsebina analize
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (801,81 KB)

Opis: V magistrskem delu smo se poglobili v tematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter skozi že obstoječo teorijo in ankete predstavili usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja skozi primerjavo med spoloma. V teoretičnem delu naloge smo opredelili ključne pojme. Na začetku smo predstavili zasebno in poklicno življenje. Nadaljevali smo z opredelitvijo poklicnega in zasebnega življenja, spola, spolnih vlog ter delitve dela v zasebnem življenju. Podrobneje smo predstavili še dejavnike na ravni posameznika, države in organizacije, ki imajo vpliv na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Predstavili smo še posledice, ki jih prinaša neusklajenost poklicnega in zasebnega življenja in pomembnost teh dveh sfer za posameznika. V sklopu empiričnega dela magistrskega dela smo analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo spletne ankete. V anketi je sodelovalo 145 naključno izbranih anketirancev, ki so odgovorili na 12 vprašanj. S pomočjo analize rezultatov smo odgovorili na zastavljene hipoteze. Na podlagi pridobljenih rezultatov in analize smo ugotovili, da ženske težje usklajujejo poklicno in zasebno življenje, moški v manjši meri sodelujejo pri gospodinjskih opravilih in skrbi za otroke, ženske imajo več opore in možnosti za koriščenje ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in, da anketiranci podporo delodajalca do usklajevanja ne ocenjujejo niti z dobro niti slabo. S pridobljenimi rezultati smo zadovoljni. Za prihodnje raziskave bi predlagali vključitev večjega vzorca, kvalitativne metode, s pomočjo katere bi lahko pridobili podrobnejša stališča o tematiki in podrobnejše zastavljene trditve, s katerimi bi dobili jasnejšo sliko o tem, kako anketiranci dojemajo usklajevanje, gospodinjska opravila, skrb za otroke, podporo delodajalca itd.
Ključne besede: usklajevanje, spol, poklicno življenje, zasebno življenje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv spola v stroki revizije. Namen je raziskati in analizirati vpliv spola na različne vidike revizijskega poklica. V uvodnem delu najprej na kratko predstavimo raziskave, povezane s spolom in poslovno ekonomijo. Na primer pretekle raziskave potrjujejo, da so podjetja z ženskim vodstvom bolj donosna, medtem ko večje ravnovesje spolov v vodstvih bank pripomore k večji finančni stabilnosti in izboljšanemu poslovanju. Sledijo kratke predstavitve organizacijske strukture, enakosti in neenakosti, ki se pojavljajo v poslovnem okolju. Določen del nato namenjamo diskriminaciji in ravnotežju, pa tudi raziskavam, ki so bile opravljene na temo spola in vodenja. To povezujemo z vplivom spolnih razlik na izbiro revizorja in kakovost revidiranja. Slednje poveženo z opisom, kaj je revizijska komisija in ali spol vpliva nanjo. Osrednji del diplomskega dela posvetimo vplivu spola v reviziji. Na podlagi raziskave predstavimo, kako spol vpliva na revizijsko ekipo, med revizijskim procesom in vodenje revizijskega podjetja. Pri tem predstavimo ugotovitve več avtorjev preteklih raziskav glede spola na različne vidike revizijskega poklica. Na primer, raziskujemo karierno pot revizorjev in razlike v plačilu med revizorji in revizorkami, razlike, ki se pojavljajo med revizorji in prevladujočimi stereotipi. Zaključimo z ukrepi za odpravljanje ovir in spodbujanje enakosti ter doseganjem raznolikosti in ravnotežja v revizijskem podjetju. Revizijska podjetja so uvedla programe za spodbujanje želene ravni uravnoteženja med delom in zasebnim življenjem, s ciljem podpore zaposlenim pri doseganju te ravni uravnoteženja. Ti programi so zasnovani za olajšanje okrevanja zaposlenih po napornem delu, kar je povezano z izboljšano delovno uspešnostjo ter boljšimi zdravstvenimi izidi. V raziskavi smo ugotovili, da številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v revizijo prinaša pozitivne spremembe, vendar ni neposrednih dokazov, da bi to vplivalo na stroko revizije. Na drugi strani pa smo ugotovili, da velja, da po mnenju večine avtorjev imajo ženske v revizijskih podjetjih manj možnosti za karierno napredovanje kot moški. Obstajajo namreč raziskave, ki potrjujejo, da imajo ženske težje karierno napredovanje zaradi njihove vloge matere in družbenih pričakovanj, da bodo skrbele za otroke. Za stroko revizije v Sloveniji je zastopanost raznolikosti spolov premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje na to temo opraviti raziskave.
Ključne besede: revizija, stroka revizije, spol, poslovna ekonomija, stereotipi, karierno napredovanje, revizijska podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Na podlagi naraščajoče priljubljenosti digitalnih vplivnežev in močne prisotnosti spolnih stereotipov na Hrvaškem je namen magistrskega dela bil ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšne načine se spolni stereotipi odražajo v kontekstu percepcije digitalnih vplivnežev med hrvaškimi uporabniki socialnih omrežij. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, saj smo podatke zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika ter jih statistično obdelali in interpretirali v skladu s hipotezami in raziskovalnimi vprašanji. Čeprav se med respondenti lahko opazi postopen odmik od spolne stereotipizacije, zlasti med ženskami in nereligioznimi posamezniki, smo ugotovili, da se spolni stereotipi med respondenti še vedno zmerno ohranjajo ter pomembno vplivajo na njihovo dojemanje vplivnežev. Glavna ugotovitev je bila ta, da se spolni stereotipi odražajo tako v sledenju vplivnežem kot v dojemanju njihovih vsebin in priporočil, poleg tega pa je močnejše strinjanje s spolnimi stereotipi bilo povezano z bolj stereotipno percepcijo vplivnežev. Najbolj zaskrbljujoč izsledek raziskave je ta, da med mlajšimi posamezniki ni bil opazen močnejši odmik od spolnih stereotipov kot pri pripadnikih starejših generacij. Na podlagi rezultatov bi na Hrvaškem bilo smiselno spodbujati odpravo spolnih stereotipov že v vrtcih ter na vseh ravneh izobraževanja, poleg tega pa bi tudi vplivneži kot pomembni oblikovalci javnega mnenja lahko osvetlili podano problematiko v svojih vsebinah.
Ključne besede: spol, spolni stereotipi, usmerjenost po spolu, socialna omrežja, spletni vplivneži
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 1796; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Nogomet je od nekdaj veljal za izključno moško domeno, dandanes pa ženski nogomet predstavlja hitro razvijajočo se športno panogo, kjer gre za veliko več kot zgolj za brcanje žoge. V zadnjem desetletju je namreč opazen prodor ženskega spola na področja, ki so bila namenjena moškim. V diplomskem delu smo analizirali vlogo spola v nogometu. Primerjali smo moški in ženski nogomet z več vidikov, kot so na primer finančni vidik, socialni vidik ter medijski vidik. Želeli smo ugotoviti, ali so ženske res v tako slabšem položaju, ko govorimo o nogometu, ter kaj bi lahko storili, da bi potencialne razlike zmanjšali. V ta namen smo izvedli anketo med profesionalnimi in neprofesionalnimi igralci nogometa. Ugotovili smo, da so ženske nogometašice v slabšem položaju od moških na več področjih. Navedli smo predloge, kako bi te razlike zmanjšali. Menimo, da so vlaganja v ženski nogomet pomembna, saj prispevajo k boljšemu razvoju same igre ter igralk. Nadalje omenimo pomembnost boljše medijske pozornosti za ženski nogomet, večje število ženskih nogometnih klubov, strokovnejše delo trenerjev in funkcionarjev ipd.
Ključne besede: nogomet, spol, finančni vidik, razlike, socialni vidik, medijski vidik.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,29 MB)