Search the digital library catalog

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo vpliv generacijskih razlik in spola na stile vodenja, s poudarkom na generacijah X, Y in Z. V teoretičnem delu smo analizirali značilnosti posameznih generacij ter njihove preference predvsem glede avtokratskega, demokratičnega in participativnega vodenja. Z raziskavo pa smo se osredotočili na razlike med moškimi in ženskami znotraj teh generacij ter njihov vpliv na stil vodenja. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave ugotovili, da vodje najpogosteje uporabljajo demokratični in participativni stil vodenja, medtem ko avtokratski pristop izgublja pomen, zlasti pri mlajših generacijah. Generacija Z izkazuje najmočnejšo naklonjenost participativnemu vodenju, generacija Y se izkazuje kot most med tradicionalnimi in sodobnimi praksami, medtem ko generacija X ostaja delno povezana z bolj formalnimi stili. Ugotovljene so bile tudi določene razlike med spoloma, ženske vodje pa so bile pogosteje ocenjene kot bolj prilagodljive in naklonjene sodelovalnim pristopom. Analiza je pokazala, da sodobno vedenje temelji na vključevanju, odprti komunikaciji in uporabi digitalnih orodij. Takšni pristopi dokazano pozitivno vplivajo na timsko delo in motivacijo. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva generacijskih razlik med spoloma na vodenje ter poudarjajo pomen prilagodljivih vodstvenih stilov v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju.
Keywords: generacija X, generacija Y, generacija Z, spol, avtokratski stil, demokratični stil, participativni stil
Published in DKUM: 03.10.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (963,45 KB)

Abstract: Med spoloma obstajajo razlike v kariernih poteh, vodenju, načinu komuniciranja in odnosu do tveganja. enske pri zahtevnejših nalogah pogosto izkazujejo večjo učinkovitost, saj se osredotočajo na podrobnosti in sprejemajo odločitve na podlagi poglobljene analize. Moški pa običajno hitreje sprejemajo odločitve pri enostavnejših nalogah, kar jim omogoča prednost v manj kompleksnih situacijah. Ženske v reviziji pogosto izkazujejo večjo doslednost, previdnost ter večjo pozornost do pomembnih revizijskih vprašanj, kar se odraža tudi v bolj podrobnih in daljših poročilih. Vpliv spola se kaže tudi v komunikacijskem slogu – ženske pogosto poročajo v manj optimističnem tonu, z večjim poudarkom na tveganjih. Poleg tega prisotnost žensk v vodstvenih ali nadzornih funkcijah, kot so revizijske komisije, prispeva k izboljšanemu upravljanju podjetij, večji družbeni odgovornosti in pogostejšemu sestankovanju, kar posledično vpliva na boljšo preglednost delovanja podjetij. Čeprav se razlike v nekaterih primerih ne izkažejo za statistično pomembne, je vseeno mogoče potrditi, da lahko spol vpliva na kakovost revizije, etične odločitve ter na zadovoljstvo strank. Raznolikost v revizijskih ekipah spodbuja boljše nadzorne mehanizme in zmanjšuje možnost za manipulacijo podatkov, kar potrjuje pomembnost vključevanja obeh spolov v revizijsko prakso. Rezultati podpirajo nadaljnje spodbudjanje za večjo zastopanost žensk v reviziji in za potrebo po ustvarjanju uravnoteženega in vključujočega delovnega okolja.
Keywords: Revizija računovodskih izkazov, revizorji, revizijski partnerji, revizijsko podjetje, spol, etika, raznolikost, vplivi.
Published in DKUM: 13.08.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (3,48 MB)

Abstract: Prisotnost spolne stereotipizacije v otroški in mladinski literaturi odločilno vpliva na utrjevanje ali izpodbijanje stereotipnega dojemanja spolov in spolnih vlog pri mladih bralcih. Preko načina upodobitve literarnih junakov, ki jih otroci spoznavajo v zgodbah, se v mladih umih oblikuje določeno razumevanje spolov in spolnih vlog. Pomembnost prisotnosti spolne stereotipizacije v družbi je v tem, da lahko vodi v razvoj predsodkov, v nekaterih primerih tudi v nasilje. V magistrskem delu smo z analizo vsebine priporočljive literature osnovnošolske Bralne značke od šolskega leta 2019/2020 do 2022/2023 v petih slovenskih osnovnih šolah preučevali prisotnost spolne stereotipizacije literarnih junakov. Ugotovili smo, da so stereotipi poenostavljena prepričanja o določeni skupini ljudi. Spolni stereotipi namreč stereotipno določajo vedenja, osebnostne karakteristike, družbene vloge in zunanji videz moških in žensk. S tujko skupek stereotipnih lastnostih žensk imenujemo femininost, moških pa maskulinost. Stereotipne feminine lastnosti žensk so skrbnost, čustvenost, plahost, ljubeznivost. Moške stereotipne maskuline lastnosti pa so individualnost, pogum, drznost in inteligentnost. Analiza vsebine je pokazala, da feminina in maskulina polarnost določata položaj in vlogo junakov v zgodbi. Ugotovili smo, da so moški in ženske v zgodbah predstavljene na tri načine: preko zunanjega videza, pridevnikov in odločitvah ali dejanjih. Rezultati analiziranja 241 literarnih del so pokazali, da so moški junaki v literaturi zastopani v večji meri kot ženske junakinje ter da so bili tako moški kot ženski junaki predstavljeni v skladu s spolnimi stereotipi. Celotna analiza vsebine je pokazala, da je vsebina Bralne značke pretežno spolno stereotipna. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empiričnega raziskovanja lahko sklenemo, da otroci skozi prebiranje literature razvijajo spolno stereotipno dojemanje spolov in spolnih vlog.
Keywords: spol, spolni stereotipi, osnovnošolska Bralna značka, otroška literatura, mladinska literatura, vsebina analize
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (801,81 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo se poglobili v tematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter skozi že obstoječo teorijo in ankete predstavili usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja skozi primerjavo med spoloma. V teoretičnem delu naloge smo opredelili ključne pojme. Na začetku smo predstavili zasebno in poklicno življenje. Nadaljevali smo z opredelitvijo poklicnega in zasebnega življenja, spola, spolnih vlog ter delitve dela v zasebnem življenju. Podrobneje smo predstavili še dejavnike na ravni posameznika, države in organizacije, ki imajo vpliv na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Predstavili smo še posledice, ki jih prinaša neusklajenost poklicnega in zasebnega življenja in pomembnost teh dveh sfer za posameznika. V sklopu empiričnega dela magistrskega dela smo analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo spletne ankete. V anketi je sodelovalo 145 naključno izbranih anketirancev, ki so odgovorili na 12 vprašanj. S pomočjo analize rezultatov smo odgovorili na zastavljene hipoteze. Na podlagi pridobljenih rezultatov in analize smo ugotovili, da ženske težje usklajujejo poklicno in zasebno življenje, moški v manjši meri sodelujejo pri gospodinjskih opravilih in skrbi za otroke, ženske imajo več opore in možnosti za koriščenje ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in, da anketiranci podporo delodajalca do usklajevanja ne ocenjujejo niti z dobro niti slabo. S pridobljenimi rezultati smo zadovoljni. Za prihodnje raziskave bi predlagali vključitev večjega vzorca, kvalitativne metode, s pomočjo katere bi lahko pridobili podrobnejša stališča o tematiki in podrobnejše zastavljene trditve, s katerimi bi dobili jasnejšo sliko o tem, kako anketiranci dojemajo usklajevanje, gospodinjska opravila, skrb za otroke, podporo delodajalca itd.
Keywords: usklajevanje, spol, poklicno življenje, zasebno življenje
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 116
Full text (1,63 MB)

Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv spola v stroki revizije. Namen je raziskati in analizirati vpliv spola na različne vidike revizijskega poklica. V uvodnem delu najprej na kratko predstavimo raziskave, povezane s spolom in poslovno ekonomijo. Na primer pretekle raziskave potrjujejo, da so podjetja z ženskim vodstvom bolj donosna, medtem ko večje ravnovesje spolov v vodstvih bank pripomore k večji finančni stabilnosti in izboljšanemu poslovanju. Sledijo kratke predstavitve organizacijske strukture, enakosti in neenakosti, ki se pojavljajo v poslovnem okolju. Določen del nato namenjamo diskriminaciji in ravnotežju, pa tudi raziskavam, ki so bile opravljene na temo spola in vodenja. To povezujemo z vplivom spolnih razlik na izbiro revizorja in kakovost revidiranja. Slednje poveženo z opisom, kaj je revizijska komisija in ali spol vpliva nanjo. Osrednji del diplomskega dela posvetimo vplivu spola v reviziji. Na podlagi raziskave predstavimo, kako spol vpliva na revizijsko ekipo, med revizijskim procesom in vodenje revizijskega podjetja. Pri tem predstavimo ugotovitve več avtorjev preteklih raziskav glede spola na različne vidike revizijskega poklica. Na primer, raziskujemo karierno pot revizorjev in razlike v plačilu med revizorji in revizorkami, razlike, ki se pojavljajo med revizorji in prevladujočimi stereotipi. Zaključimo z ukrepi za odpravljanje ovir in spodbujanje enakosti ter doseganjem raznolikosti in ravnotežja v revizijskem podjetju. Revizijska podjetja so uvedla programe za spodbujanje želene ravni uravnoteženja med delom in zasebnim življenjem, s ciljem podpore zaposlenim pri doseganju te ravni uravnoteženja. Ti programi so zasnovani za olajšanje okrevanja zaposlenih po napornem delu, kar je povezano z izboljšano delovno uspešnostjo ter boljšimi zdravstvenimi izidi. V raziskavi smo ugotovili, da številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v revizijo prinaša pozitivne spremembe, vendar ni neposrednih dokazov, da bi to vplivalo na stroko revizije. Na drugi strani pa smo ugotovili, da velja, da po mnenju večine avtorjev imajo ženske v revizijskih podjetjih manj možnosti za karierno napredovanje kot moški. Obstajajo namreč raziskave, ki potrjujejo, da imajo ženske težje karierno napredovanje zaradi njihove vloge matere in družbenih pričakovanj, da bodo skrbele za otroke. Za stroko revizije v Sloveniji je zastopanost raznolikosti spolov premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje na to temo opraviti raziskave.
Keywords: revizija, stroka revizije, spol, poslovna ekonomija, stereotipi, karierno napredovanje, revizijska podjetja
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 136; Downloads: 46
Full text (1,82 MB)