1. Medijsko poročanje o informacijski varnosti: analiza objav spletnih medijev v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAmadej Švigelj, 2023, diplomsko delo Opis: Živimo v času informacijske dobe, v kateri so kibernetski napadi potencialna grožnja informacijski varnosti na vseh nivojih, tako v osebnem kot poslovnem kontekstu. Ker se stopnja digitalizacije in rabe interneta vedno bolj povečujeta, postaja informacijskovarnostna ozaveščenost vse bolj pomemben element naše varnosti. Skozi zgodovino so mediji predstavljali pomembno vlogo pri izobraževanju in obveščanju ljudi, v dobi globalizacije in napredne informacijske tehnologije pa je njihova moč še večja. Pomembno je, da se informacije podajajo na odgovoren in verodostojen način, saj mediji vplivajo na oblikovanje javnega mnenja, družbenih norm in vrednot ter povečujejo ozaveščenost o pomembnih družbenih temah. Pomembno vlogo lahko zato mediji prevzamejo tudi pri ozaveščanju o informacijski varnosti. Iz pregleda literature je razvidno, da so se pretekle študije večinoma osredotočale na družbeno vlogo medijev in njihovo poročanje o kriminaliteti na splošno, medtem ko je opazno pomanjkanje raziskav, ki bi preučevale poročanje medijev o temah, povezanih z informacijsko varnostjo. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o poročanju slovenskih spletnih medijev o kibernetskih napadih in informacijski varnosti. Cilj je pridobiti vpogled v trende, vzorce, pristope in osredotočenost v poročanju spletnih medijev skozi analizo medijskih objav in s tem povezanih vsebin. Ugotavljamo, da se večina medijev osredotoča na poročanje o grožnjah, medtem ko se manj pozornosti namenja preventivi na področju informacijske varnosti. Kljub naraščajočemu trendu incidentov, povezanih z informacijsko varnostjo, se medijsko poročanje o tej tematiki skozi leta pretežno ni spremenilo. Rezultati raziskave so uporabni za razvoj smernic oziroma pri načrtovanju usmeritev ali boljših praks na področju medijskega poročanja o informacijski varnosti. Ključne besede: informacijska varnost, kibernetske grožnje, spletni mediji, medijsko poročanje, analize medijskih vsebin, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 11.08.2023; Ogledov: 677; Prenosov: 201 Celotno besedilo (2,03 MB) |
2. Okvirjanje novic v slovenskih medijih : magistrsko deloUroš Skaza, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljene osnove komuniciranja in pojem okvirjanja novic, v okviru katerega smo preučili podobne raziskave iz drugih držav. Opredeljene so tudi druge pomembne osnove novinarstva, kot so nepristranskost, objektivnost, novinarska etika, morala ipd. V drugem delu magistrske naloge smo z analizo izbranih člankov odmevnih dogodkov odgovorili na raziskovalna vprašanja, ali se izbrani slovenski mediji (rtvslo.si, 24ur.com in Nova24TV.si) poslužujejo okvirjanja novic in v kakšni meri ter ali slovenski spletni mediji poročajo nepristransko. Z analizo izbranih člankov in s spletno anketo je bilo ugotovljeno, da članki praviloma ne vsebujejo interpretacije novinarjev. Senzacionalistični pristop do poročanja, interpretacije novinarjev kot tudi pristranskost pa so v veliki meri prisotni predvsem pri mediju Nova24TV. Ugotovljeno je bilo, da je težko opredeliti, kako slovenska javnost dojema poročanje slovenskih spletnih medijev. Ugotovili smo, da se vsi obravnavani mediji poslužujejo okvirjanja novic in da neko mero pristranskosti izražajo vsi mediji. Ključne besede: okvirjanje novic, slovenski mediji, internet, spletni mediji, spletno novinarstvo Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 104 Celotno besedilo (4,22 MB) |
3. Prevajanje koronaizrazja v slovenskih tiskanih revijah in izdelava trojezičnega glosarjaPolonca Potisk, 2021, magistrsko delo Opis: Koronapandemija je spodbudila številne spremembe po vsem svetu in s tem tudi vpeljala novo terminologijo. Nastale so nove besede, že uveljavljene besede so dobile novi ali dodaten pomen in številne besede strokovnega izrazja so prešle v splošno izrazje. Magistrsko delo obravnava in analizira prevajanje izrazov, ki so povezani z novim koronavirusom in covid-19, na kratko koronaizrazje, v slovenskih tiskanih revijah Mladina in Global, kjer lahko zasledimo prevode aktualnih strokovnih člankov priznanih svetovnih revij in časopisov, kot Der Spiegel, The Guardian in The New York Times ter s tem nove ali spremenjene izraze. Namen raziskovalnega dela je ugotoviti, če so bili izbrani članki ustrezno prevedeni, katere prevajalske strategije so bile uporabljene in na osnovi raziskovalnega korpusa izdelati trojezični glosar koronaizrazja z iztočnicami v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
V teoretičnem delu so predstavljene zvrsti slovenskega jezika po Toporišiču (2004), nemške po Löfflerju (1995) in Hoffmannu (2007) ter angleške po M. A. K. Hallidayu (2005), tiskani mediji in nove spletne različice, nato časopisi in revije, iz katerih smo črpali gradivo za prevodno analizo. V nadaljevanju smo opredelili funkcionalistični pristop in teorijo skoposa po Vermeerju (Reiß & Vermeer, 1991), prevajalske strategije po teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinaya in Darbelneta (1995), Petra Newmarka (2000) in Mone Baker (2011) ter osnove terminologije po Žagar Karer (2011) in Vintar (2008). Nato smo opisali novi koronavirus in covid-19 ter predstavili z njima povezano ustrezno rabo novega izrazja. V empiričnem delu so v okviru raziskovalnega dela primerjana besedila iz izhodiščnega jezika nemških in angleških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revij Mladina in Global. Vzporedno je bil iz izluščenega koronaizrazja izdelan trojezični glosar. Ključne besede: prevajanje, koronaizrazje, prevajalske strategije, tiskani in spletni mediji, izdelava glosarja Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1236; Prenosov: 125 Celotno besedilo (14,86 MB) |
4. Vpliv angleščine na izbrane slovenske spletne medijeInes Držaj, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na raziskavi jezika izbranih slovenskih spletnih medijev, ki se v zadnjem desetletju zaradi razvoja interneta silovito množijo. Internet je močno zabrisal meje med kulturami različnih držav, zato je bil cilj poizvedeti, na katerih področjih in na kakšen način se ameriška kultura odraža v slovenskih spletnih medijih. Zaradi ogromnega števila spletnih medijev je med njimi velika tekmovalnost, zato novinarji uporabljajo različne trike, ki bralce še bolj pritegnejo. Članki so pogosto napisani v naglici, večinoma pa se daje poudarek zgolj vsebini napisanega. Pod drobnogled so bili vzeti priljubljeni slovenski spletni mediji 24 ur, Cosmopolitan, Delo, Dnevnik, Dolenjski list, RTV Slo, Siol.net, Slovenske novice, Zadovoljna si, Žurnal in Večer. Pozornost je bila usmerjena na jezik, ki je glavno orodje sporočanja, zato so bili članki omenjenih medijev sprva slovnično in pravopisno analizirani. Še večja pozornost je bila namenjena vdoru angleških prvin v slovenske spletne medije, saj ima dandanes angleščina na spletu in na splošno v svetu izrazito prevlado in jo več kot upravičeno označujemo za linguo franco. Na vsakem koraku je moč zaslediti veliko število angleških tujk, izposojenk in kalkov, ki jasno kažejo na izrazit vpliv ameriške kulture. Treba je poudariti tudi vpliv angleščine na pravopis in skladnjo ter nekaj besed nameniti še družbenokulturnim vplivom. Posledično je to pripeljalo do sprememb v slovenskem jeziku, zato je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali je v slovenskih spletnih medijih nepotrebnega prevzemanja iz angleščine preveč, zaradi česar so lahko posamezni članki že na meji razumljivega slovenskemu bralcu. Želja po čim večjem zaslužku je skrb za jezikovno pravilnost prispevkov in s tem tudi lektorje potisnila na stranski tir. Nič presenetljivega ni, da je slovenščina začela postopoma izgubljati besedje, saj smo ga nadomestili z angleško terminologijo, zato je pomembno poglavje posvečeno tudi vprašanju ogroženosti slovenščine. Na koncu je bila izvedena še krajša anketa, katere namen je bil preveriti, ali Slovenci razumejo vsebino prebranega kljub prisotnosti prvin angleškega jezika, in poizvedeti o izkušnjah anketiranih z vdorom angleščine v slovenske spletne medije ter pogledih nanj. Ključne besede: magistrska dela, slovenski spletni mediji, slovenščina in pravopisna pravilnost, vpliv angleščine, ogroženost slovenščine, lektorji Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 5423; Prenosov: 0 |
5. Spletno poročanje o samomoru: analiza novinarskih prispevkov in komentarjev bralcevVanja Gomboc, 2019, magistrsko delo Opis: Medijsko poročanje o samomoru je lahko tako dejavnik tveganja kot varovalni dejavnik, saj ima lahko (ne)odgovorno poročanje o samomoru različne vplive na ranljive osebe. Ker so spletni mediji tudi zaradi posebnosti, po katerih se razlikujejo od drugih vrst medijev, vedno bolj pomembni v življenju posameznika, smo želeli raziskati, kako slovenski spletni mediji poročajo o samomoru. V okviru tega nas je posebej zanimalo, koliko poskušajo spletni mediji slediti priporočenim strokovnim smernicam, koliko poskušajo pri tem delovati preventivno in kakšni so komentarji uporabnikov pod spletnimi prispevki o samomoru.
Raziskava je zajemala 114 novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih med 1. 1. 2017 in 31. 12. 2017 na spletnih medijih 24ur, MMC RTV in SiolNET, ter 2.544 komentarjev bralcev. Glede na rezultate je vzorec sestavljalo 43 % negativnih prispevkov in 6 % pozitivnih prispevkov ter 15 % resnih in 16 % provokativnih komentarjev.
Rezultati so pokazali, da so se spletni mediji med seboj razlikovali v številu objavljenih prispevkov o samomoru, v številu upoštevanih smernic v teh prispevkih in v komentarjih uporabnikov spletnih medijev. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je bilo odgovorno poročanje o samomoru pomembno povezano s preventivnimi vidiki, ki so jih izražali komentarji, neodgovorno poročanje o samomoru pa s provokativnimi vidiki, ki so bili izraženi v komentarjih. Ne nazadnje pa smo ugotovili še, da je način poročanja o samomoru pomembno napovedoval tudi bralčevo doživljanje novinarskega prispevka o samomoru.
Tako zastavljena raziskava je bila prva takšna raziskava na področju poročanja slovenskih spletnih medijev o samomoru. Hkrati je bila to tudi prva slovenska raziskava, ki je raziskovala komentarje pod prispevki o samomoru. Kot taka lahko zato ta raziskava nudi osnovo nadaljnjemu raziskovanju tega področja, ponuja posodobljen način raziskovanja prispevkov o samomoru in komentarjev bralcev, hkrati pa utemeljuje ter spodbuja uvedbo potrebnih sprememb pri poročanju o samomoru. Ključne besede: spletni mediji, novinarski prispevki o samomoru, odgovorno poročanje o samomoru, komentarji bralcev Objavljeno v DKUM: 28.05.2019; Ogledov: 1461; Prenosov: 287 Celotno besedilo (2,79 MB) |
6. Medkulturna analiza sovražnega govora na primeru anonimnih slovenskih in nemških spletnih komentarjev o beguncihMarko Novak, 2018, magistrsko delo Opis: Migrantska in finančna kriza v Evropi sta v preteklih desetih letih povzročili družbeno-ekonomsko spremembo, ki Evropo nagiba k populističnemu javnemu diskurzu ter se zrcali v sovražnem govoru in nestrpnosti do drugih kultur in jezikov. Magistrska naloga analizira pojav sovražnega govora na spletu v treh izbranih medijih, in sicer v dveh nemško govorečih (avstrijskem Krone.at in nemškem Focus.de) in enem slovenskem (Rtvslo.si) v obdobju od leta 2015 do začetka leta 2018 ter raziskuje, kako prevajalci prevajajo izraze sovražnega govora. Cilj in namen magistrske naloge je prikazati pomen sovražnega govora na slovenskem, nemškem in avstrijskem portalu kot študije primera ter širitev populizma in ksenofobije kot posledice migrantske krize.
V empiričnem delu naloge smo predstavili in analizirali prevode študentov Oddelka za prevodoslovje prve in druge stopnje ter analizirali razlike v strategiji prevajanja, izkušnjah in ustreznosti prevodov. Pripravili smo tudi slovensko-nemški glosar izrazov sovražne terminologije, ki smo jo izsledili pri empirični raziskavi izbranih spletnih portalov v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji.
V prvem delu magistrske naloge smo predstavili teoretična izhodišča, s katerimi želimo opredeliti pojem sovražnega govora v mednarodnem okolju in diskurzu, ter kako se le-ta odraža pri prevajanju kot medkulturni aktivnosti, ki omogoča sporazumevanje med različnimi jeziki in kulturami.
V drugem delu magistrske naloge bomo na osnovi pilotnega projekta s študenti prvo-stopenjskega študijskega programa »Medjezikovne študije – nemščina« in drugo-stopenjskega programa »Prevajanje in tolmačenje« na mariborski univerzi predstavili prevode obeh skupin prevajalcev in analizo njihovih prevodov.
V zaključni in sklepni fazi magistrske naloge bomo predstavili slovensko-nemški glosar najpogostejših izrazov sovražnega govora, ki so se pojavljali tako v slovenskem kot tudi v nemškem in avstrijskem spletnem mediju. Ključne besede: prevajanje, sovražni govor, mediji, spletni portali, etika prevajanja, neustrezni prevodi Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1366; Prenosov: 135 Celotno besedilo (1,68 MB) |
7. Lažne novice v slovenskih spletnih in tiskanih medijihMojca Videmšek, 2018, magistrsko delo Opis: Ljudje lažejo že od začetka svojega obstoja. Danes lažejo tudi mediji. Lažne novice so neresnične informacije, ki zavajajo bralce. Ti pa si ne vzamejo dovolj časa, da določene novice preverijo. Novici preprosto verjamejo, jo delijo in se nanjo čustveno odzovejo. Včasih je dovolj, da verjamejo samo naslovu članka. Ustvarjalci pa poskrbijo za popularne teme, ki se skladajo s prepričanji bralca. Lažne novice sicer segajo daleč v preteklost, a šele zadnjih nekaj let pridobivajo na pozornosti. Čeprav so lažne novice v tujini na vsakem koraku, tudi v Sloveniji nismo v zaostanku. Ključne besede: lažne novice, politika, spletni mediji, tiskani mediji, slovenski mediji Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 3448; Prenosov: 663 Celotno besedilo (2,52 MB) |
8. Komuniciranje s potencialnimi odjemalci preko spletnih družbenih medijevUrška Garmut, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V teoretičnem delu je predstavljeno marketinško komuniciranje in inštrumenti marketinškega komuniciranja. Inštrumenti marketinškega komuniciranja so oglaševanje, pospeševanje prodaje, osebna prodaja in odnosi z javnostjo. Podjetja vse več pozornosti polagajo na marketinško komuniciranje, saj z dobro komunikacijo obdržijo obstoječe in pridobijo nove odjemalce. Z marketinškim komuniciranjem podjetje odjemalcu predstavi izdelke in hkrati lahko to vodi v nakup. Za nakupne odločitve pa so pomembni tudi mediji. Pri podjetjih je pomembno preko katerih spletnih družbenih medijev oglašujejo svoj izdelek. Družbene medije zbiramo po različnih kriterijih, glede na to, da so odjemalcu najbližji, glede na značilnost izdelka, značilnost sporočila in pa tudi stroškov, ki nastanejo pri oglaševanju.
V teoretičnem delu je predstavljeno komuniciranje podjetja Loreal preko spletnih družabnih medijev. Prikazano je, na katerih spletnih družbenih medijih blagovna znamka Loreal oglašuje svoje izdelke in na kakšen način. Ključne besede: marketinško komuniciranje, pospeševanje prodaje, osebna prodaja, oglaševanje, spletni družbeni mediji. Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1504; Prenosov: 112 Celotno besedilo (885,68 KB) |
9. MERJENJE IN IZBOLJŠAVE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE NA MEDIJSKEM PORTALUPeter Lovšin, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomska naloga obravnava merjenje in izboljšave uporabniške izkušnje na medijskem portalu.
Predstavljeni so principi merjenja uporabniške izkušnje, ki smo jih izdelali na podlagi študija literature.
Analizirani so primeri medijskih portalov Theguardian.com, Nytimes.com, Jutarnih.hr, Delo.si, Dnevnik.si, in Vecer.com. V analizi smo se osredotočili na naslednje vidike uporabniške izkušnje: izgled in zgradba naslovne strani, orientacija na spletnem portalu, barve, ikone in simboli, uporabnikovo sooblikovanje spletnega portala, prijava in naročnine.
Glavne ugotovljene skladnosti s priporočili literature so v večini primerov: urejen izgled in zgradba naslovne strani, orientacija na spletnem portalu, barvna poenotenost in iskalniki idr. Na posameznih obravnavanih spletnih portalih so tudi neskladnosti s priporočili literature: slabo delujoč iskalnik in odsotnost mobilne različice na Dnevnik.si, pomanjkljiva orientacija na Delo.si in Vecer.com, preširok nabor naročniških paketov na Delo.si idr.
Za spletni portal Dnevnik.si smo izdelali tudi predloge za izboljšanje uporabniške izkušnje. Najpomembnejši so: vzpostavitev mobilne različice, izboljšan iskalnik, prikazovanje delov zaklenjenih člankov, dopolnitev okvirja z ažurnimi informacijami in odprava napak v obrazcu za sklepanje naročnine. Ključne besede: uporabniška izkušnja, dnevni tiskani mediji, medijski spletni portal, svetovni splet, merjenje Objavljeno v DKUM: 02.02.2016; Ogledov: 1635; Prenosov: 176 Celotno besedilo (7,21 MB) |
10. PRIMERJALNA ANALIZA TRADICIONALNEGA IN SPLETNEGA MARKETINGAMatej Zlodej, 2015, magistrsko delo Opis: Z vedno hitrejšim razvojem internetne tehnologije in njeno prisotnostjo v vsakdanjem življenju, je v zadnjih dvajsetih letih prišlo tudi do pojava novih oblik oglaševanja in prodaje. Spletni marketing v osnovi združuje in izboljšuje vse metode, ki jih pozna tradicionalni marketing, narava spletnih tehnologij pa mu omogoča, da že poznane metode razvija v popolnoma novo smer.
V magistrskem delu smo analizirali najpogosteje rabljene metode in principe tako tradicionalnih, kot tudi spletnih oblik marketinga. Za potrebe kasnejše primerjalne analize smo ugotavljali značnilnosti posameznih metod spletnega oz. tradicionalnega marketinga ter prednosti oz. slabosti, ki jih ugotovljene značilnosti za neko metodo predstavljajo. V zadnjem delu smo izvedli primerjalno analizo, skozi katero smo kritično primerjali obe področji marketinga.
Primerjalna analiza je nedvoumno nakazovala na velik potencial, ki ga ima spletni marketing napram tradicionalnemu. Ugotovili smo, da je v veliki večini ugotovljenih značilnosti, spletni marketing lahko veliko učinkovitejši in s tem zanimivejši za oglaševalce oz. prodajalce. Ne glede na vse pa lahko spletni marketing popolnoma nadomesti tradicionalni marketing šele, ko bodo tradicionalne medije iz naših življenj popolnoma izrinili digitalni mediji. Ključne besede: spletne tehnologije, spletni marketing, tradicionalni marketing, digitalni mediji Objavljeno v DKUM: 12.03.2015; Ogledov: 2618; Prenosov: 600 Celotno besedilo (1,29 MB) |