Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo anglicizmov v slovenskih spletnih člankih in njihov vpliv na slovenski jezik ter bralce. Angleščina kot globalni jezik močno vpliva na druga jezikovna okolja, kar se kaže tudi v vse pogostejši rabi anglicizmov v slovenščini. Globalizacija je prispevala k razširjenosti teh izrazov, zlasti prek medijev in interneta, kar ima tako pozitivne kot negativne posledice. Z raziskavo želimo ugotoviti, kateri izrazi so najpogostejši, kako pogosto so pojasnjeni in kako jih bralci razumejo ter dojemajo. Delo izpostavlja tudi vprašanje ohranjanja jezikovne identitete v globaliziranem svetu.
Keywords: anglicizmi, spletni članki, globalizacija, mediji
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,80 MB)

Abstract: Živimo v času informacijske dobe, v kateri so kibernetski napadi potencialna grožnja informacijski varnosti na vseh nivojih, tako v osebnem kot poslovnem kontekstu. Ker se stopnja digitalizacije in rabe interneta vedno bolj povečujeta, postaja informacijskovarnostna ozaveščenost vse bolj pomemben element naše varnosti. Skozi zgodovino so mediji predstavljali pomembno vlogo pri izobraževanju in obveščanju ljudi, v dobi globalizacije in napredne informacijske tehnologije pa je njihova moč še večja. Pomembno je, da se informacije podajajo na odgovoren in verodostojen način, saj mediji vplivajo na oblikovanje javnega mnenja, družbenih norm in vrednot ter povečujejo ozaveščenost o pomembnih družbenih temah. Pomembno vlogo lahko zato mediji prevzamejo tudi pri ozaveščanju o informacijski varnosti. Iz pregleda literature je razvidno, da so se pretekle študije večinoma osredotočale na družbeno vlogo medijev in njihovo poročanje o kriminaliteti na splošno, medtem ko je opazno pomanjkanje raziskav, ki bi preučevale poročanje medijev o temah, povezanih z informacijsko varnostjo. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o poročanju slovenskih spletnih medijev o kibernetskih napadih in informacijski varnosti. Cilj je pridobiti vpogled v trende, vzorce, pristope in osredotočenost v poročanju spletnih medijev skozi analizo medijskih objav in s tem povezanih vsebin. Ugotavljamo, da se večina medijev osredotoča na poročanje o grožnjah, medtem ko se manj pozornosti namenja preventivi na področju informacijske varnosti. Kljub naraščajočemu trendu incidentov, povezanih z informacijsko varnostjo, se medijsko poročanje o tej tematiki skozi leta pretežno ni spremenilo. Rezultati raziskave so uporabni za razvoj smernic oziroma pri načrtovanju usmeritev ali boljših praks na področju medijskega poročanja o informacijski varnosti.
Keywords: informacijska varnost, kibernetske grožnje, spletni mediji, medijsko poročanje, analize medijskih vsebin, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.08.2023; Views: 677; Downloads: 226
Full text (2,03 MB)

Abstract: Koronapandemija je spodbudila številne spremembe po vsem svetu in s tem tudi vpeljala novo terminologijo. Nastale so nove besede, že uveljavljene besede so dobile novi ali dodaten pomen in številne besede strokovnega izrazja so prešle v splošno izrazje. Magistrsko delo obravnava in analizira prevajanje izrazov, ki so povezani z novim koronavirusom in covid-19, na kratko koronaizrazje, v slovenskih tiskanih revijah Mladina in Global, kjer lahko zasledimo prevode aktualnih strokovnih člankov priznanih svetovnih revij in časopisov, kot Der Spiegel, The Guardian in The New York Times ter s tem nove ali spremenjene izraze. Namen raziskovalnega dela je ugotoviti, če so bili izbrani članki ustrezno prevedeni, katere prevajalske strategije so bile uporabljene in na osnovi raziskovalnega korpusa izdelati trojezični glosar koronaizrazja z iztočnicami v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. V teoretičnem delu so predstavljene zvrsti slovenskega jezika po Toporišiču (2004), nemške po Löfflerju (1995) in Hoffmannu (2007) ter angleške po M. A. K. Hallidayu (2005), tiskani mediji in nove spletne različice, nato časopisi in revije, iz katerih smo črpali gradivo za prevodno analizo. V nadaljevanju smo opredelili funkcionalistični pristop in teorijo skoposa po Vermeerju (Reiß & Vermeer, 1991), prevajalske strategije po teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinaya in Darbelneta (1995), Petra Newmarka (2000) in Mone Baker (2011) ter osnove terminologije po Žagar Karer (2011) in Vintar (2008). Nato smo opisali novi koronavirus in covid-19 ter predstavili z njima povezano ustrezno rabo novega izrazja. V empiričnem delu so v okviru raziskovalnega dela primerjana besedila iz izhodiščnega jezika nemških in angleških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revij Mladina in Global. Vzporedno je bil iz izluščenega koronaizrazja izdelan trojezični glosar.
Keywords: prevajanje, koronaizrazje, prevajalske strategije, tiskani in spletni mediji, izdelava glosarja
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 1236; Downloads: 134
Full text (14,86 MB)

Abstract: Migrantska in finančna kriza v Evropi sta v preteklih desetih letih povzročili družbeno-ekonomsko spremembo, ki Evropo nagiba k populističnemu javnemu diskurzu ter se zrcali v sovražnem govoru in nestrpnosti do drugih kultur in jezikov. Magistrska naloga analizira pojav sovražnega govora na spletu v treh izbranih medijih, in sicer v dveh nemško govorečih (avstrijskem Krone.at in nemškem Focus.de) in enem slovenskem (Rtvslo.si) v obdobju od leta 2015 do začetka leta 2018 ter raziskuje, kako prevajalci prevajajo izraze sovražnega govora. Cilj in namen magistrske naloge je prikazati pomen sovražnega govora na slovenskem, nemškem in avstrijskem portalu kot študije primera ter širitev populizma in ksenofobije kot posledice migrantske krize. V empiričnem delu naloge smo predstavili in analizirali prevode študentov Oddelka za prevodoslovje prve in druge stopnje ter analizirali razlike v strategiji prevajanja, izkušnjah in ustreznosti prevodov. Pripravili smo tudi slovensko-nemški glosar izrazov sovražne terminologije, ki smo jo izsledili pri empirični raziskavi izbranih spletnih portalov v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili teoretična izhodišča, s katerimi želimo opredeliti pojem sovražnega govora v mednarodnem okolju in diskurzu, ter kako se le-ta odraža pri prevajanju kot medkulturni aktivnosti, ki omogoča sporazumevanje med različnimi jeziki in kulturami. V drugem delu magistrske naloge bomo na osnovi pilotnega projekta s študenti prvo-stopenjskega študijskega programa »Medjezikovne študije – nemščina« in drugo-stopenjskega programa »Prevajanje in tolmačenje« na mariborski univerzi predstavili prevode obeh skupin prevajalcev in analizo njihovih prevodov. V zaključni in sklepni fazi magistrske naloge bomo predstavili slovensko-nemški glosar najpogostejših izrazov sovražnega govora, ki so se pojavljali tako v slovenskem kot tudi v nemškem in avstrijskem spletnem mediju.
Keywords: prevajanje, sovražni govor, mediji, spletni portali, etika prevajanja, neustrezni prevodi
Published in DKUM: 20.12.2018; Views: 1366; Downloads: 139
Full text (1,68 MB)

Abstract: Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V teoretičnem delu je predstavljeno marketinško komuniciranje in inštrumenti marketinškega komuniciranja. Inštrumenti marketinškega komuniciranja so oglaševanje, pospeševanje prodaje, osebna prodaja in odnosi z javnostjo. Podjetja vse več pozornosti polagajo na marketinško komuniciranje, saj z dobro komunikacijo obdržijo obstoječe in pridobijo nove odjemalce. Z marketinškim komuniciranjem podjetje odjemalcu predstavi izdelke in hkrati lahko to vodi v nakup. Za nakupne odločitve pa so pomembni tudi mediji. Pri podjetjih je pomembno preko katerih spletnih družbenih medijev oglašujejo svoj izdelek. Družbene medije zbiramo po različnih kriterijih, glede na to, da so odjemalcu najbližji, glede na značilnost izdelka, značilnost sporočila in pa tudi stroškov, ki nastanejo pri oglaševanju. V teoretičnem delu je predstavljeno komuniciranje podjetja Loreal preko spletnih družabnih medijev. Prikazano je, na katerih spletnih družbenih medijih blagovna znamka Loreal oglašuje svoje izdelke in na kakšen način.
Keywords: marketinško komuniciranje, pospeševanje prodaje, osebna prodaja, oglaševanje, spletni družbeni mediji.
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1504; Downloads: 115
Full text (885,68 KB)