1. Senzorična ocena novejših ter uveljavljenih sort jabolk : diplomsko deloPatricija Berden, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali sprejemljivost novejših sort oziroma sort, ki so v letu 2011 prihajale na trg ('Topaz', 'Santana', 'Kanzi') in jih primerjali z dobro uveljavljenimi sortami ('Zlati delišes', 'Fuji') pri povprečnem potrošniku. Sorte 'Topaz', 'Fuji' in 'Santana' so bile pridelane na ekološki in tudi na integrirani način. Novembra 2011 smo izvedli senzorično ocenjevanje svežih jabolk, v katerem je sodelovalo 88 ljudi. Ocenjevali smo videz (barva in velikost), konsistenco (čvrstost, sočnost in tekstura), okus (odnos sladkor/kislina) in skupni vtis posamezne sorte. Poskus smo izvedli s pomočjo hedonske lestvice in ugotovili, da je imela sorta statistično značilen vpliv na vse ocenjevane parametre. Ocenjevalci so v vseh ocenjevanih parametrih razen pri barvi in velikosti povprečno najboljše ocenili sorto 'Kanzi'. Sorta 'Topaz' EKO je bila povprečno najslabše ocenjena sorta v vseh ocenjevanih parametrih razen pri barvi ter odnosu sladkor/kislina. Starost ocenjevalca ni imela statistično značilnega vpliva na nobenega izmed ocenjevanih parametrov razen na velikost jabolka, kjer so ocenjevalci, stari nad 25 let, statistično bolje ocenili večje plodove kot mlajši ocenjevalci. Spol ocenjevalca ni imel statistično značilnega vpliva na nobenega izmed ocenjevanih parametrov.
Keywords: jabolko, senzorika, sorte, pokuševalec
Published in DKUM: 03.05.2023; Views: 490; Downloads: 64
 Full text (1,70 MB) |
2. Spremljanje dinamike pridobivanja mase tržne rozete različnih sort solate za namen prodaje na kos : magistrsko deloJasmina Andrejč, 2022, master's thesis Abstract: V tržni pridelavi solate v zadnjih letih prevladujejo rozetaste sorte za prodajo na kos. Namen raziskave je preveriti, koliko časa potrebuje posamezna sorta solate, da doseže maso rozete vsaj 300 gramov, in s tem ustrezno tržno maso ter zadosti standardom o velikosti rozete. Dvoletni poljski poskus je bil izveden v treh terminih leta 2020 (pomlad, poletje, pozno poletje) in štirih terminih leta 2021 (pomlad, pozna pomlad, zgodnje poletje, zgodnja jesen) v Ivancih v severovzhodni Sloveniji. Skupno je bilo v preskušanje vključenih 16 sort solate različnih semenarskih hiš (Annisole, Begona, Champollion, Cortese, CRX41010, CRX41015, CRX41018, Davidole, Funly, Gloriole, Kayac, Lasydo, Lianabel, Mima, Sementel, Vignole). Čas, ki so ga v določenem terminu pridelave posamezne sorte potrebovale do določene mase (300 g), se je med sortami razlikoval. Pričakovano se je tudi časovno obdobje, ko so rozete imele primerno maso, razlikovalo glede na sorto. Značilno najvišjo tržno maso glav so sorte leta 2020 dosegle spomladi (567 g). Sorta Lianabel je leta 2020 dosegla višjo tržno maso rozet (490 g) kot leta 2021. Čas pridelave pomembno vpliva na določeno doseženo ciljno maso 300 g in s tem na prodajo solate v določenih terminih.
Keywords: tržna masa, sorte, krhkolistna rozetasta solata, obdobja pridelovanja
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 669; Downloads: 69
Full text (4,89 MB) |
3. Analitične lastnosti nekaterih heirloom sort paradižnika.Martina Vogrin, 2021, master's thesis Abstract: Heirloom sorte so komercialno manj zanimive sorte paradižnika, ki pa pridobivajo na veljavi, saj so dobro prilagojene lokalnim pridelovalnim razmeram in po lastnostih bolj raznolike. Analizirane so bile lastnosti 40 kultivarjev paradižnika, od teh 38 heirloom sort in dveh hibridov. Fiziološko zreli plodovi so bili umeščeni v osem vizualno določenih barvnih skupin (rdeči, roza, oranžni, beli, zeleni, rumeni, modri in črni). Izmerili smo jim velikost, maso, čvrstost in parametre barve (L*, a* in b*) ter s hitrimi laboratorijskimi testi vsebnost C-vitamina, suhe snovi in titracijskih kislin. Kultivarji se med seboj razlikujejo po parametrih barve, obliki in velikosti, vsebnosti suhe snovi in titracijskih kislin, medtem ko se po vsebnosti C-vitamina ne razlikujejo. Med rdečeplodnimi kultivarji ima največ C-vitamina 'Ded Moroz' (49,9 mg/100 g), vsebnost vitamina v obeh hibridnih kultivarjih 'Cherrola F1' (29,0 mg/100 g) in 'Mondial F1' (21,7 mg/100 g) je enaka vsebnosti v ostalih heirloom sortah (19,7–32,3 mg/100 g). Parametra vsebnost suhe snovi in C-vitamina nista v čvrsti korelaciji (rS = 0,304).
Keywords: paradižnik, heirloom sorte, C-vitamin, titracijske kisline, suha snov
Published in DKUM: 10.02.2021; Views: 1138; Downloads: 104
Full text (2,74 MB) |
4. Senzorična ocena različnih jabolčnih sokovSimon Senekovič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2018 pridelali sok različnih sort jabolk. V okviru zastavljenega poskusa smo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni leta 2019 izvedli hedonsko senzorično ocenjevanje sokov sort jabolk 'Jonagold', 'Zlati delišes', 'Idared', 'Braeburn' ter sok iz dveh odpornih sort Topaz' in 'Opal'. Preskuševalci so ocenjevali sokove glede na všečnost barve, vonja, okusa in podali skupno oceno. Najvišjo skupno oceno sta prejela sokova iz sort jabolk 'Braeburn' in 'Idared', najnižjo pa sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Preskuševalcem moškega spola je bil najbolj všeč sok iz sorte jabolk 'Idared', ki je manj sladek, ženskam pa slajši in bolj aromatičen sok iz jabolk sorte 'Zlati delišes'. Preskuševalcem, starim do 25 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sorte 'Braeburn', ki ima izrazitejšo kislino in robustnejši okus. Preskuševalcem, starim med 26 in 65 let, pa je bil bolj všeč sok iz jabolk sorte 'Jonagold', ki je blažjega in slajšega okusa z močno izraženo aromo. Najstarejši skupini preskuševalcev, nad 65 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Ti dve sorti sta odporni, primerni za ekološko pridelavo in zato nekoliko robustnejši v okusu, imata agresivnejšo kislino ter izrazit okus in aromo, hkrati pa spominjata na stare sorte iz travniških nasadov.
Keywords: jabolčni sok, sorte jabolk, hedonska senzorična ocena
Published in DKUM: 30.09.2020; Views: 38943; Downloads: 104
Full text (1,62 MB) |
5. Določanje tehnološke zrelosti nekaterih sort namiznega grozdja na osnovi kemijske analize, senzorične ocene in bioklimatskih indeksovMarko Mramor, 2019, master's thesis Abstract: V letih 2015, 2016 in 2017 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede proučevali fenološke, senzorične in kemijske lastnosti 19 namiznih sort grozdja. Posamezne fenofaze od brstenja do tehnološke zrelosti smo določili s pomočjo sistema BBCH. Senzorično oceno grozdja smo opravili pri vsebnosti sladkorja od 65–75 °Oe (tehnološka zrelost). Bele sorte so fenofazo brstenja dosegle na 97. dan v letu, od BBCH 05–65 so potrebovale 68 dni, od BBCH 65–81 50 dni in do tehnološke zrelosti 35 dni. Modre in roza sorte so brstele na 100. dan v letu, od BBCH 05–65 so potrebovale 64 dni, od BBCH 65–81 54 dni in do tehnološke zrelosti 32 dni. Glede na Huglinov indeks (HI) so bile najbolj primerne sorte, ki spadajo v HI-2 in HI-3 razred vinogradniške klime in so rane oziroma srednje pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Te tolerantne sorte so bile 'Muscat bleu', 'Arkadia', 'Nero', 'Prezentabil', 'Muscat letnii' in 'Katharina'. Prav tako so imele večjo vsebnost suhe snovi, manjšo vsebnost skupnih kislin, so muškatnega okusa in so bile potencialnemu potrošniku najbolj zanimive. Rezultati kažejo, da je v Sloveniji mogoče pridelati kakovostno namizno grozdje nekaterih tolerantnih sort, če upoštevamo podnebne razmere pridelovalnega območja.
Keywords: namizno grozdje, tolerantne sorte, bioklimatski indeksi, kakovost
Published in DKUM: 04.10.2019; Views: 1331; Downloads: 144
Full text (1,07 MB) |
6. Vrednotenje sort črnega teloha, selekcioniranih za gojenje v loncihAleks Raščan, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: Raziskava v diplomskem delu je bila opravljena v letih 2016 in 2017 na treh sortah črnega teloha (Helleborus niger): ´Praecox´, ´Happy day´ in ´Happy day Royal´. Namen diplomskega dela je bil proučiti morfološke lastnosti teh treh sort, ki so selekcionirane za pridelavo v loncih. Rastline so bile posajene v substrat Klasmann Tonsubstrat in postavljene na plato za gojenje rastlin v loncih v delu, ki je bil dodatno senčen s senčilnimi mrežami. Ugotovili smo, da med proučevanimi sortami črnega teloha obstajajo statistično značilne razlike v morfoloških lastnostih. Povprečno število razvitih listov proučevanih sort se je statistično značilno razlikovalo le ob prvi in drugi meritvi, ob zadnji meritvi pa je bilo število listov enakomerno. Sorta ´Happy day Royal´ je razvila značilno večje liste in tvorila statistično značilno več cvetov v primerjavi s sortama ´Praecox´ in ´Happy day´.
Keywords: teloh, Helleborus niger, sorte, morfološke lastnosti
Published in DKUM: 22.02.2019; Views: 1088; Downloads: 69
Full text (1,22 MB) |
7. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetijiManja Kumer, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto 2017. Vzorčna kmetija iz Savinjske doline obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji, pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in aeleia). V raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena ‒ 65 strojnih ur, 65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii) stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha. Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je 2.200 kg/ha, in povprečno doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja.
Keywords: pridelava hmelja, pokritje, model, kmetija, sorte hmelja
Published in DKUM: 30.03.2018; Views: 2015; Downloads: 252
Full text (1,01 MB) |
8. Biometrijska procjena značaja nekih ampelotehničkih zahvata na cv. Zweigelt (Vitis vinifera L.) u vinogorju FeričanciVladimir Jukić, Mato Drenjančević, Dražen Horvat, Stanko Vršič, Mirjana Brmež, 2013, original scientific article Abstract: U trogodišnjem pokusu ispitivani su pojedinačni i združeni učinci ampelotehničkih tretmana na količinu šećera i ukupnu kiselost u moštu kultivara Zweigelt. Istraživanja su provedena na proizvodnim površinama FeraVina d.o.o. Feričanci tijekom razdoblja 2006.-2008. godine. Pokus je postavljen po planu podijeljenih parcela (split-plot) u četiri ponavljanja. Za glavni čimbenik određeno je svojstvo «opterećenje trsa» u tri razine (24, 18 i 12 pupova po trsu), a kao podčimbenik «djelomična kasna ručna defolijacija» u dvije razine (ostavljeni i uklonjeni listovi u zoni grožđa). Količina šećera u moštu nije zavisila niti o jednome ispitivanome ampelotehničkome zahvatu, već isključivo o godini, kao najvećem i statistički visoko značajnome izvoru varijabiliteta. Učinci godine i djelomične kasne defolijacije statistički su visoko značajno (P≤0,01) utjecali na smanjenje ukupne kiselosti mošta u odnosu na tretman s ostavljenim lišćem u zoni grožđa.
Keywords: ampelotehnična obdelava, sorte Zweigelt, obremenitev trsa, sladkor, kislost
Published in DKUM: 20.07.2017; Views: 1145; Downloads: 94
Full text (157,51 KB)
This document has many files! More... |
9. PREIZKUŠANJE ODPORNIH SORT VINSKE TRTE IN NJIHOV ANTIOKSIDATIVNI POTENCIALBarbara Slavinec, 2016, master's thesis/paper Abstract: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo, Fakultete za kmetijstvo in
biosistemske vede Meranovo, preizkušali odporne sorte vinske trte ('Regent', 'Rondo', 'Monarch', 'Prior',
'Cabernet carol', 'Johanniter', 'Phoenix', 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' kot standardna sorta) in ugotavljali
njihov antioksidativni potencial. Spremljali smo pojav pomembnih bolezni in dozorevanje grozdja, merili
intenziteto barve listov ter analizirali grozdni sok ob trgatvi (vsebnost sladkorja, pH vrednost, skupne
titracijske kisline) in vsebnost antioksidantov v listih, jagodnih kožicah in pečkah. V času dozorevanja
grozdja je bila vedno v prednosti sorta 'Regent', najkasneje je dozorela sorta 'Modri pinot'. Infekcija s
peronosporo se je pojavila na listih zalistnikov edino pri sorti 'Modri pinot', pri nobeni sorti pa ni bilo
znakov okužbe z botritisom in oidijem. Največjo vsebnost sladkorja ob trgatvi je imela sorta 'Modri pinot'
(94 °Oe), najmanjšo (72 °Oe) pa sorta 'Phoenix', ki je ob trgatvi imela največjo maso 100 jagod (286 g).
'Phoenix' je hkrati imel tudi najmanjše skupne titracijske kisline (5,9 g/l). Sorta 'Regent' je imela največjo
pH vrednost (3,55) od vseh ostalih sort (p ≤ 0,05). V listih je bilo največ kaftarne kisline pri sorti 'Regent',
v grozdnih pečkah največ (+)-katehina, (-)-epikatehina in galne kisline pri sorti 'Rondo', v jagodnih
kožicah pa pri sorti 'Monarch'. Pri ostalih sortah so bile nižje vsebnosti omenjenih spojin.
Keywords: vinska trta/ odporne sorte/ tehnološke lastnosti/ antioksidativni potencial
Published in DKUM: 08.12.2016; Views: 3067; Downloads: 298
Full text (1,10 MB) |
10. VREDNOTENJE SORTIMENTA POKONČNIH PELARGONIJ PRI UPORABI RAZLIČNIH SUBSTRATOVŠpela Jamnikar, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Substrat in sorta imata pomemben vpliv na morfološke lastnosti gojenih rastlin. Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na štirih sortah pokončnih pelargonij: ˋInterspecific dark redˋ, ˋVulkanˋ, ˋTangoˋ in ˋAntonyˋ. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih rastlin: Klasmanov Tonsubstrat substrat (S1) in Fruhstorferjev substrat (S2). Rastline so rastle na gojitvenih mizah na prostem pri rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Proučili smo, da ima substrat značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort. Sorti ˋInterspecific dark redˋ in ˋVulkanˋ sta razvili značilno večje število listov v substratu S2, značilno večjo višino pa v substratu S1, medtem ko sta sorti ˋTangoˋ in ˋAnthonyˋ bili bolje olistani v substratu S1. Sorta ima statistično značilen vpliv na bujnost rasti in število cvetov. Značilno bujnejši habitus je v primerjavi z ostalimi sortami tvorila sorta ˋInterspecific dark redˋ. Značilno največ cvetov je tvorila sorta ˋAnthonyˋ, ki je imela za 74 % več cvetov kot sorta ˋInterspecific dark redˋ.
Keywords: pelargonije, Pelargonium zonale, sorte, substrat, morfološke lastnosti
Published in DKUM: 30.11.2016; Views: 1568; Downloads: 173
Full text (1018,93 KB) |
