SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv sredstva Basfoliar aktiv na krepitev jablane sorte 'Topaz'
Domen Jaunik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus v ekološkem nasadu jablane sorte 'Topaz' s foliarnim gnojilom Basfoliar aktiv. V vsakem letu je bilo v poskus vključenih 40 nakjlučno izbranih dreves in sicer 20 dreves kontrole in 20 dreves tretiranih s foliarnim gnojilom Basfoliar aktiv. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima pripravek na krepitev rastlin oz. če in koliko se poveča količina in kakovost pridelka v primerjavi z netretiranimi drevesi. Ugotovili smo, da v letu 2007 ni bilo statistično značilnih razlik v količini pridelka in povprečni masi plodov med tretiranimi in netretiranimi drevesi. V letu 2008 pa so imela tretirana drevesa signifikantno večje število plodov, predvsem tistih debeline nad 65 mm.
Ključne besede: sadjarstvo, ekološka pridelava, jablana sorta 'Topaz', M9, Basfoliar aktiv
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3309; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (223,91 KB)

2.
RASTLINSKA BIOTEHNOLOGIJA IN PATENTNO VARSTVO
Tina Uranjek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava rastlinsko biotehnologijo v luči patentnega prava. Področje rastlinske biotehnologije je bilo s pravnega vidika zaradi svoje materije pogosto predmet različnih interpretacij. Rastlinska sorta, kot biotehnološki izum, je povzročila zmedo na področju patentov, saj vsekakor ne gre za klasično vrsto izuma. Vzporedno so se pojavila vprašanja, kdaj gre za novo rastlinsko sorto, kjer imetnik pridobi žlahtniteljsko pravico. Varstvo sort rastlin predstavlja obliko varovanja intelektualne lastnine na področju vzgoje novih sort rastlin. Tudi kasnejši razvoj genskega inženiringa je postavil nove meje interpretacije v pravnem smislu. Prikazana je podrobna analiza člena 53(b) Evropske patentne konvencije (EPK), ki določa izjeme glede možnosti patentiranja. Interpretacija omenjenega člena temelji na praksi primerov Evropskega patentnega urada (EPU). Pristojni organi so se trudili izdelati smiselne odločitve glede patentnih zahtevkov ter podati pravno stališče spornih vprašanj s področja patentne zakonodaje. Pomemben akt, ki je dopolnil Evropsko patentno konvencijo, je leta 1998 sprejeta Direktiva 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ki je za namene patentiranja biotehnoloških izumov določila nekatere posebnosti. Medtem ko je patentna zakonodaja vsake država nekoliko drugačna, pa so zahteve in pravice iz dodeljenih patentov vsebinsko podobne. Prikazana je ureditev ameriškega patentnega sistema glede možnosti patentiranja rastlinskih sort ter nekatere bistvene razlike z evropskim patentnim sistemom.
Ključne besede: rastlinska biotehnologija, biotehnološki patent, rastlinska sorta, nova rastlinska sorta, gensko spremenjene rastline, Evropska patentna konvencija, Direktiva 98/44/ES, odločitve Evropskega patentnega urada
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 2045; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
PROUČEVANJE SORT ČEŠENJ 'KORDIA' IN 'REGINA' NA PETIH ŠIBKORASTOČIH PODLAGAH
Liljana Korošak, 2011, diplomsko delo

Opis: Proučevanje sort češenj 'Kordia' in 'Regina', cepljenih na 5 šibkorastočih podlag, je bilo izvedeno v Sadjarskem centru Maribor. Proučevali smo vpliv petih šibkorastočih podlag Gisela 5, Gisela 6, Piku 1, Weiroot 158 in podlago P-HL-C na rast in rodnost češenj (Prunus avium L.) sort 'Kordia' in 'Regina'. Posajeni sta bili po dve drevesi vsake podlage v treh ponovitvah, z razdaljo sajenja v vrsti 2,5 m in medvrstno razdaljo 4,5 m. Drevesa so bila gojena v obliki vretena. S pomočjo rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je največji propad obeh kultivarjev na podlagi Weiroot 158. Podlaga P-HL-C se je izkazala za najmanj produktivno pri obeh sortah. Najbolj produktivna podlaga pri drevesih sorte 'Kordia' je bila Gisela 6 (23,01 kg/drevo), pri drevesih sorte 'Regina' pa podlaga Gisela 5 (20,33 kg/drevo). Največja skupna povprečna masa enega plodu je bila 9,30 g na podlagi Gisela 5 pri drevesih sorte 'Kordia'. Pri drevesih sorte 'Regina' pa na podlagi Weiroot 158 z 10,30 g. Statistično značilnih razlik pri obeh kultivarjih glede na skupno povprečno maso plodu nismo dokazali, vendar pa se je ta izkazala za najmanjšo pri drevesih sorte 'Kordia', na podlagi P-HL-C (8,63 g), in pri drevesih sorte 'Regina', na podlagi Gisela 6 (9,20 g).
Ključne besede: sorta / 'Kordia' / 'Regina'/ Prunus avium L./ podlage
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 3066; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Vpliv položaja plodov na rodnem lesu in oveska na širino obiralnega okna pri sortah `Cameo´in `Kanzi´ (malus domestica borkh.)
Matjaž Beber, 2011, magistrsko delo

Opis: V dveh klimatsko različnih letih (200 in 2009) smo v sadjarskem centru Maribor testirali vpliv različnega oveska(100%, 70% in 40%) in tipa rodenega lesa (stari les, enoletni les lateralno in enoletni les terminalno), na širino obiralnega okna pri sortah `Cameo´in `Kanzi´. Rezultati dokazujejo da je vpliv na kakovost in zorenje plodov različen in odvisen od sorte, oveska, leta in starosti lesa iz katerega rastejo plodovi. Obiralno okno je pri sorti `Cameo´ dolgo 14 do 18 dni pri sorti `Kanzi´pa 8 do 12 dni.
Ključne besede: Jablana, ovesek, tip rodnega lesa, zorenje, obiralno okno, sorta
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 1722; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

5.
Vpliv štirih šibkorastočih vegetativnih podlag na rast in rodnost sort češenj (Prunus avium L.) 'Kordia' in 'Regina' v letu 2010
Denis Ledinek, 2012, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 smo na UKC Pohorski dvor ugotavljali, kako šibkorastoče podlage, 'Gisela 5', 'Gisela 6', 'PHL-C' in 'Piku 1', vplivajo na količino ter maso plodov sort 'Kordia' in 'Regina'. Cilj naloge je bil ugotoviti, katera kombinacija omenjenih sort in podlag je najprimernejša za pedoklimatske razmere na UKC Pohorski dvor. Poskusni nasad je bil posajen spomladi 2006. Razdalja sajenja je bila 4 m x 2,5 m. Opravili smo tehtanje plodov na vsakem drevesu. Na podlagi 100 naključnih plodov smo izračunali njihovo povprečno maso. Na osnovi rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je bila za sorto 'Kordia' najprimernejša podlaga 'Piku 1', najmanj pa 'Gisela 6'. Za sorto 'Regina' pa je bila najprimernejša podlaga 'Gisela 6', najmanj pa podlaga 'PHL-C'. Podlaga 'Gisela 5' je pri obeh sortah pokazala najnižjo povprečno maso plodov.
Ključne besede: češnja, podlaga, sorta, rast
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 976; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (596,36 KB)

6.
Vpliv štirih šibko rastočih vegetativnih podlag na rast in rodnost sort češenj (Prunus avium L.) 'Kordia' in 'Regina' v letu 2011
Peter Treiber, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2011 smo na UKC Pohorski dvor ugotavljali, kako vplivajo na maso in količino plodov češenj različne šibko rastoče podlage. Poskusni nasad je bil posajen leta 2006, razdalje pri sajenju med vrstami so bile 4 m, v vrsti pa 2,5 m. Cilj naloge je bil ugotoviti najprimernejšo kombinacijo sort ‘Kordia’ in ‘Regina’ ter podlag ‘Gisela 5’, ‘Gisela 6’, ‘Piku 1’ in ‘P-HL-C’. Vsako drevo smo obrali posebej in plodove stehtali. Povprečno maso plodov smo izračunali na podlagi 100 naključno odbranih plodov. Rezultati so pokazali, da je za sorto ‘Kordia’ najprimernejša podlaga ‘Gisela 5’, za sorto ‘Regina’ pa podlaga ‘Gisela 6’. Najmanj primerna podlaga za obe sorti je bila ‘P-HL-C’, ki je imela najmanjše pridelke.
Ključne besede: češnja, podlaga, sorta, rast
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 545; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (712,81 KB)

7.
Karakteristike klasov rži (Secale cereale L.) in navadne pšenice (Tritium aestivum L.) v odvisnosti od deleža semen v združeni setvi
Anja Hlade, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Združena setev je rast dveh ali več vrst rastlin na istem prostoru v istem obdobju. Z združeno setvijo želimo doseči višji pridelek ob izrabi virov, ki jih sicer v posamičnem posevku ni možno izrabiti. V letih 2007 in 2008 je bil na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor izveden poljski poskus združene setve. V poskusu so bile proučevane karakteristike klasov rži (sorta 'Walet') in pšenice. Preizkušene so bile različne sorte pšenice ('Soissons', 'Justus', 'Edison' in 'Pegasus') in razmerja v setvi pšenice (0 %, 25 %, 75 % in 100 % pšenice v strukturi posevka). Glede na rezultate sorta pšenice pomembno vpliva na dolžino klasa ter na maso zrnja na klas pri pšenici, pri rži pa sorta pšenice vpliva na vse merjene parametre klasa rži. Najdaljši klas pri pšenici je izmerjen pri sorti 'Pegasus' (7,5 cm), kjer je ugotovljena tudi najvišja masa zrnja na klas (1,4 g). Setvena razmerja pšenice in rži vplivajo na število zrn na klas pšenice in na maso zrnja na klas pšenice. V primerjavi s čistim posevkom pšenice (30,9) je število zrn na klas pšenice v posevku s 25 % deležem pšenice, kjer je prevladovala rž, značilno nižje (26,1). Pri rži je število klaskov na klas rži pri čistem posevku rži višje, kot pri vseh opazovanih setvenih razmerjih.
Ključne besede: združena setev / navadna pšenica / rž / sorta / delež
Objavljeno: 02.02.2015; Ogledov: 707; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (560,54 KB)

8.
VPLIV SORTE MNOGOCVETNE LJULJKE NA HITROST SUŠENJA KRME
Sandi Kos, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: S ciljem ugotoviti vpliv sorte mnogocvetne ljuljke na hitrost sušenja krme smo v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2013 izvedli poskus v sušilni komori. V raziskavo smo vključili 5 sort mnogocvetne ljuljke (Lolium Multiflorum Lam.): Mendoza (2n), Melmondo (4n), Melword (2n), KPC Laška (4n) ter Kis Draga (2n). Meritve s tehtanjem smo opravljali v časovnem intervalu ene ure. Statistično značilno smo ugotovili največji padec sušine pri sorti KPC Laška, najmanjši pa pri sorti Melmondo. Spremljali smo tudi olistanost posameznih sort in ugotovili, da je izmed vključenih najbolj listnata sorta Melword, najmanj pa Melmondo. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da imajo posamezne sorte vpliv na hitrost sušenja krme.
Ključne besede: Ključne besede: sorta / mnogocvetna ljuljka / hitrost sušenja / krma
Objavljeno: 03.03.2015; Ogledov: 385; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (774,66 KB)

9.
Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje (Glycine max. (L.) Merr.)
Nino Kornhauser, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2014 je bil izveden poljski poskus, del trajnostnega poskusa v okviru raziskovalnega projekta CRP Soja (V4-1407), ki je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Proučevan je bil vpliv pridelovalnih sistemov in kultivarja na pridelek soje (Gycine max. Merll.). Med seboj smo primerjali različne pridelovalne sisteme (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IPP), ekološki (EKO), biodinamični (BD), kontrolno obravnavanje (K) in sorti (S) 'ES Mentor' in 'Aligator'. Pridelki so se med pridelovalnimi sistemi statistično značilno razlikovali. Statistično značilno višji pridelki so bili doseženi pri BD (1,24 kg 5 m-2) in IPP (1,17 kg 5 m-2). Značilno najnižji pridelki so bili doseženi v EKO (0,91 kg 5 m-2), K (0,99 kg 5 m-2 ) in KON (1,03 kg 5 m-2 ). Signifikantne razlike v pridelkih so bile tudi med sortama. Višji pridelki so doseženi pri sorti 'ES Mentor' (1,13 kg 5 m-2) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,02 kg 5 m-2). Interakcija med PS in S je bila značilna.
Ključne besede: soja, pridelovalni sistemi, pridelek, sorta
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 656; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (328,71 KB)

10.
Večkriterijski model za ocenjevanje sort jablan
Sonja Zidar Urbanija, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Ena od najpomembnejših odločitev sadjarja je pravilna izbira sorte pri zasaditvi novih intenzivnih nasadov jablan. Če je sorta dovolj odporna na bolezni in škodljivce, ima dobre lastnosti rodnosti in je hkrati še privlačna za potrošnika, lahko pričakujemo tudi dobre ekonomske rezultate naše investicije, kar je naš glavni cilj. Za pomoč pri odločanju izbire prave sorte smo razvili večkriterijski model za ocenjevanje sort jablan. Gre za model, ki temelji na metodologiji DEX, ekspertni oceni in agregiranju ocen posameznih ekspertov z različnih področij v eno oceno. Metoda DEX temelji na diskretnih vrednostih atributov in funkcijah koristnosti v obliki odločitvenih pravil. Skupino ekspertov je sestavljalo 16 strokovnjakov. Ocenjevali smo 13 sort jabolk. Ocenjevanje in vrednotenje smo izvedli v letu 2009 in v letu 2015. V naši raziskavi so predstavljeni rezultati posameznih ocenjevanj. Zanimivi so rezultati obeh ocenjevanj, saj so sorte, ki so bile tedaj še dokaj nove, po petih letih dale relevantnejše rezultate.
Ključne besede: jabolko/sorta/večkriterijski/model/DEX
Objavljeno: 11.07.2016; Ogledov: 435; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici