| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv sorte na vsebnost vitamina C v plodovih paradižnika (solanum lycopersicum)
Mihaela Misja, 2020, magistrsko delo

Opis: Povzetek, Paradižnik je bogat vir vitamina C, ki ima pozitiven vpliv na zdravje ljudi. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv sorte in barve paradižnika na vsebnost vitamina C. V raziskavo smo vključili belo, rumeno, oranžno, rdeče, vijolično in zeleno obarvane plodove 38 različnih sort paradižnika. Vitamin C smo iz vzorcev ekstrahirali s 3 % raztopino metafosforjeve kisline. Po redukciji dehidroaskorbinske kisline z raztopino ditiotreitola smo izmerili vsebnost skupnega vitamina C s tekočinsko kromatografijo v povezavi s PDA-detektorjem. Rezultati so pokazali, da je vsebnost vitamina C najvišja v rdeče obarvanih plodovih in najnižja v plodovih vijolične barve. Najvišjo koncentracijo vitamina C smo izmerili v sorti 'Ded Moroz'.
Ključne besede: Ključne besede, paradižnik, Solanum lycopersicum, vitamin C, sorta
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 263; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)
Laura Lepej, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Ključne besede: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 759; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (898,49 KB)

3.
Izplen tofuja iz dveh sort soje pridelane v različnih pridelovalnih sistemih
Tamara Kekec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Tofu ali sojin sir nastane s sesirjenjem sojinega mleka ob dodatku primernega sirila. V okviru magistrskega dela smo vrednotili koeficient vpijanja vode, ki jo je soja absorbirala v času namakanja, izplen okare in sojinega mleka, volumen sojine sirotke ter izplen tofuja po 20' in 24 h obtežitve. Za namen raziskave smo uporabili seme dveh sort soje ('ES Mentor' in 'Aligator'), požete v letu 2016 v trajnostnem poskusu, ki z namenom proučevanja pridelovalnih sistemov na UKC Pohorski dvor poteka že od leta 2007. Sorti sta bili pridelani v naslednjih pridelovalnih sistemih: ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IPL), konvencionalni (KON) in v obravnavanju kontrola (K). Rezultati analize kažejo, da pridelovalni sistem značilno vpliva na izplen tofuja, vrednotenega po 24 urah obtežitve. Največji izplen je dosežen pri EKO (2,07) in BD (2,04). Razlike so se pokazale tudi med sortama, kjer je izplen tofuja značilno večji pri 'ES Mentor' (2,04) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,95). V sklopu magistrskega dela smo dobljene rezultate primerjali še z rezultati podobne raziskave iz leta 2014. Rezultati analize podatkov v obeh letih pridelane soje kažejo značilno večji izplen tofuja v letu 2016 pridelane soje, razlik med pridelovalnimi sistemi pa ni. Prav tako ni značilnih razlik med izplenom tofuja obeh sort ('ES Mentor' 2,18 in sorte 'Aligator' 2,15). Zaključimo lahko, da sta pridelovalni sistem EKO in sorta 'ES Mentor' primerna izbira za uspešno pridelavo soje in kasnejšo predelavo v tofu.
Ključne besede: soja / pridelovalni sistem / sorta / izplen tofuja
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 926; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (846,09 KB)

4.
Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setve
Katja Hladnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Ključne besede: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 1196; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Vpliv pridelovalnih in predelovalnih dejavnikov na senzorične lastnosti bučnega olja
Martina Jug, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridelovalni sistem, sorta ter način praženja oljnih bučnic lahko vplivajo na senzorične lastnosti bučnega olja. Namen poskusa je bil analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, ekološki), sorte (populacijska sorta, hibridna sorta) ter različnih načinov praženja (temperatura, trajanje praženja) na senzorično kakovost in sprejemljivost pri potencialnih potrošnikih. V juniju 2015 smo izvedli senzorično ocenjevanje s pomočjo petstopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Netrenirani preskuševalci so na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali (z označenim koncem) določili všečnost šest različnih vzorcev bučnega olja. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da pridelovalni sistem in sorta nimata tolikšnega vpliva, kot ga ima temperatura in trajanje praženja bučnega olja. Bučna olja, ki so bila pražena na višjih temperaturah ter dlje časa, so dobila višje ocene. Opažene so bile tudi razlike med ocenami všečnosti bučnega olja glede na spol preskuševalcev, strokovno področje izobraževanja in pogostost uporabe.
Ključne besede: bučno olje, senzorično ocenjevanje, sorta, sistem pridelave, način praženja
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 918; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1015,19 KB)

6.
Pridelek soje v različnih pridelovalnih sistemih
Katja Ratnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo v okviru trajnostnega projekta izvedli poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli. Namen je bil primerjati in ovrednotiti produktivnost sort soje (Glycine max (L.) Merr.) v različnih pridelovalnih sistemih. Premerjani sta bili dve sorti ('ES Mentor' in 'Aligator') in integrirani (IPL), ekološki (EKO), biodinamični (BD) ter konvencionalni (KONV) pridelovalni sistem. V danih pridelovalnih razmerah med uporabljenimi tehnikami pridelave ni statistično značilnih razlik med izmerjeno vlago v zrnju, maso koreninskih nodulov, maso korenin, maso suhih stebel in listov ter žetvenimi indeksi. Sicer pa se rast in razvoj med sortama 'ES Mentor' in 'Aligator' statistično značilno razlikujeta glede pridelka zrnja, mase korenin in pridelka. Višjo vrednost svežega in suhega zrnja dosega sorta 'ES Mentor', in sicer je masa svežega zrnja 206,05 g (15 rastlin), suhega pa 173,20 g (15 rastlin), za sorto 'Aligator' pa masa svežega zrnja 163,26 g (15 rastlin), suhega pa 136,60 g (15 rastlin). Prav tako višja vrednost mase korenin pripada sorti 'ES Mentor', to je 29,55 g (15 rastlin), sorti 'Aligator' pa vrednost 22,95 g (15 rastlin). IPL obravnavanje daje najvišji pridelek (4,41 kg/10 m 2 ), BD obravnavanje pa najnižji pridelek (3,91 kg/10 m 2 ). Izmed sort višji pridelek daje 'ES Mentor' (4,31 kg/10 m 2 ), nižjega pa 'Aligator' (4,01 kg/10 m 2 ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, sorta, pridelek
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 609; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (622,30 KB)

7.
SPREMEMBE V VSEBNOSTI NITRATOV PRI KULINARIČNI OBDELAVI KROMPIRJA
Klara Brusar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj naše raziskave je bil statistično ovrednotiti učinke kuhinjskih procesnih tehnik na vsebnost nitratov v gomoljih krompirja (Solanum tuberosum L.) različnih sort, načinov pridelave in porekla. Praktični del raziskave se je izvajal v letih 2012–2013 na Univerzi v Mariboru, kjer so bili nitrati analizirani s HPLC-metodo, v magistrskem delu pa smo dobljene rezultate še statistično ovrednotili. Procesne tehnike, ki vključujejo kuhanje, so pokazale statistično pomembno zmanjšanje vsebnosti nitratov v krompirju kot tudi v kombinaciji z lupljenjem, medtem ko so procesne tehnike, ki vključujejo cvrenje, povzročile znatno povečanje vsebnosti nitratov v vseh vzorcih krompirja. Druge procesne tehnike, ki vključujejo obdelavo v mikrovalovni pečici, parjenje, blanširanje in pripravo pireja, niso povzročile statistično pomembnih razlik v vsebnosti nitratov. Sorte krompirja so se med seboj razlikovale že po začetni koncentraciji nitratov in tudi bistveno vplivale na končni izid glede vsebnosti nitratov po kulinarični obdelavi. Glede na način pridelave (konvencionalna, integrirana, ekološka) ni bilo opaziti statistično pomembnih vplivov na spremembe vsebnosti nitratov po obdelavi. Rezultati študije lahko pomagajo zakonodajalcem pri oceni tveganja glede vsebnosti nitratov, potrošnikom pa pri izbiri kulinarične obdelave, ki najbolj zniža vsebnost nitratov v hrani.
Ključne besede: krompir, nitrati, kulinarična obdelava, način pridelave, sorta
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 1138; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

8.
Patentiranje v kozmetični industriji, omejitve in moralni vidiki
Simona Čretnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Patent predstavlja spodbudo, nagrado za izum in je pomemben dejavnik pri razvoju, prenosu tehnologij. Zaradi vse večjega trenda rasti produktov in postopkov v kozmetični industriji so se kozmetične korporacije in izvajalci kozmetičnih postopkov odločili, da svoje sestavine, postopke in produkte zavarujejo s patenti. V magistrski nalogi je na podlagi zakonodaje analizirano patentno varstvo v kozmetični industriji, ki je ena od panog biotehnologije. Na ravni Evropske unije je bila sprejeta Direktiva 98/44/ES katere funkcija je razjasnitev patentibilnosti na področju biotehnoloških izumov, njene določbe so bile prenesene tudi v pravila Evropske patentne konvencije (EPK). Naloga analizira določbe, ki vplivajo na razvoj patentnega prava, ter odločbe Evropskega patentnega urada (EPU) kot organa odločanja in razlaganja precedensov na področju patentiranja. Osrednje vprašanje naloge so izjeme glede možnosti patentiranja v skladu s 53. členom Evropske patentne konvencije tako na področju rastlinskih sort kot na področju kirurških in terapevtskih metod zdravljenja ter diagnostičnih postopkov uporabljenih na človeškem telesu. Na področju patentiranja rastlinskih vrst in sort v pravilih patentnega prava na evropski ravni določba točke b) 53. člena (EPK) prepoveduje patentno varstvo rastlinskih sort ali postopkov vzgoje rastlin, ki so v svojem bistvu biološki. Kljub temu pa velik del patentne aktivnosti v kozmetični industriji vključuje sestavine in izvlečke naravnega izvora, saj sodna praksa EPU širi meje patentnega varstva na področju patentiranja snovi in sestavin v kozmetični industriji. Kirurške in terapevtske metode zdravljena in diagnostične metode uporabljene na človeškem telesu, so kljub izpolnjevanju pogojev patentibilnosti, po točki c) 53. člena EPK izvzete iz patentne zaščite. V nalogi ugotavljam, da so določeni primeri kljub tej določbi patentibilni. Tako je mogoče patentirati že znane snovi v terapevtske, kirurške ali diagnostične namene, z vidika večkratne uporabe. Prav tako so patentibilni postopki in metode, ki imajo funkcijo polepšanja človeškega telesa, npr. barvanje las, ravnanje oziroma kodranje las, zategovanje kože, depilacije, vbrizgavanje botoksa za pomladitev ipd. Naloga poda primerjavo patentiranja v EU ter v ZDA, kjer je pravica do patenta dana že z Ustavo. ZDA dopušča patentiranje skoraj vseh biotehnoloških izumov ob izpolnjenem pogoju, da je izum nov, inventiven ter koristen. S tega vidika je togost Evropskega patentnega sistema večja od patentnega sistema v ZDA. Kljub manjšim zakonskim omejitvam na področju patentnega varstva pa je patentni sistem ZDA tog, kar zadeva spremembe zakonodaje.
Ključne besede: biotehnologija, Evropska patentna konvencija, rastlinska sorta, kirurške, terapevtske in diagnostične metode, moralni vidik, ZDA, kozmetika.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1009; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Vpliv pridelovalnih sistemov na pridelek dveh sort soje
Maja Meglič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pridelovalni sistemi in vključevanje zrnatih stročnic v kolobar lahko vplivajo na višino pridelka zrnja. Trajnostni poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pivola je zasnovan s ciljem proučevanja vpliva pridelovalnih sistemov na razlike pridelkov alternativnih poljščin, med katerimi je bil leta 2015 tudi poljski poskus dveh sort soje (Glycine max (L.) Merr.). Proučevan je vpliv konvencionalnega (KON), integriranega (IP), ekološkega (EKO) in biodinamičnega (BD) pridelovalnega sistema (PS) ter kontrolnega obravnavanja (K) na pridelek dveh sort (S) soje ('Aligator' in 'ES Mentor'). Pridelovalni sistemi statistično značilno vplivajo na nekatere parametre nadzemnih in podzemnih delov dveh sort soje. V integriranem sistemu je dosežen statistično značilno najvišji pridelek zrnja (5,04 kg 10 m -2 ), pri čemer je pridelek zelo zgodnje sorte ('Aligator') višji od zgodnje sorte ('ES Mentor'). Pridelovalni sistem statistično značilno vpliva tudi na gostoto rastlin, maso suhe snovi stebla in listov, na odstotek suhe snovi praznih strokov, maso korenin, maso nodulov, maso suhe snovi nodulov ter na maso suhe snovi zrnja. Značilen vpliv sorte je viden pri višini rastlin, masi in odstotku suhe snovi stebla in listov, masi korenin, masi in odstotku suhe snovi korenin, masi in številu nodulov, masi suhe snovi nodulov, žetvenem indeksu in masi suhe snovi zrnja.
Ključne besede: soja / pridelovalni sistem / sorta / pridelek
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 1052; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (393,20 KB)

10.
Večkriterijski model za ocenjevanje sort jablan
Sonja Zidar Urbanija, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Ena od najpomembnejših odločitev sadjarja je pravilna izbira sorte pri zasaditvi novih intenzivnih nasadov jablan. Če je sorta dovolj odporna na bolezni in škodljivce, ima dobre lastnosti rodnosti in je hkrati še privlačna za potrošnika, lahko pričakujemo tudi dobre ekonomske rezultate naše investicije, kar je naš glavni cilj. Za pomoč pri odločanju izbire prave sorte smo razvili večkriterijski model za ocenjevanje sort jablan. Gre za model, ki temelji na metodologiji DEX, ekspertni oceni in agregiranju ocen posameznih ekspertov z različnih področij v eno oceno. Metoda DEX temelji na diskretnih vrednostih atributov in funkcijah koristnosti v obliki odločitvenih pravil. Skupino ekspertov je sestavljalo 16 strokovnjakov. Ocenjevali smo 13 sort jabolk. Ocenjevanje in vrednotenje smo izvedli v letu 2009 in v letu 2015. V naši raziskavi so predstavljeni rezultati posameznih ocenjevanj. Zanimivi so rezultati obeh ocenjevanj, saj so sorte, ki so bile tedaj še dokaj nove, po petih letih dale relevantnejše rezultate.
Ključne besede: jabolko/sorta/večkriterijski/model/DEX
Objavljeno: 11.07.2016; Ogledov: 971; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici