Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu preučevana soja je bila v letu 2019 pridelana v poskusu, ki ga izvedel Kmetijski inštitut Slovenije. Za namen raziskave smo uporabili 12 sort (Erica, Sculptor, Tiguan, Alexa, Aurelina, RGT Shouna, Abelina, Cordoba, NS Favorit, Boglar, ES Mentor in Lenka) treh različnih zrelostnih skupin (zelo zgodnje – 0000, srednje zgodnje – 000 in zgodnje sorte – 00). Vrednotili smo maso 1000-semen, koeficient vpijanja vode, izplen okare in sojinega »mleka«, volumen sojine »sirotke« ter izplen svilnatega in čvrstega tofuja (1h in 24h obtežitve). Rezultati analize so pokazali, da zrelostna skupina ne vpliva, med tem ko ima sorta značilen vpliv na merjene parametre. Višje izplene imajo sorte z nižjim koeficientom vpijanja vode in z nižjo vsebnostjo surovih beljakovin v semenu. V skupini 000 imata najvišje izplene svilnatega in čvrstega tofuja sorti Cordoba (1,83 kg/kg in 1,38 kg/kg semena) ter NS Favorit (1,59 kg/kg in 1,33 kg/kg semena). V skupini 00 je po izplenu na prvem mestu sorta Boglar (1,79 kg/kg in 1,45 kg/kg semena). Ker je sorta Boglar dosegla tudi visoke pridelke semena v poskusih (4.713 kg/ha), bi po projekciji s to sorto na enoto površine pridelali 8.454,1 kg mehkega in 6.853,4 kg čvrstega tofuja.
Keywords: soja, sorta, zrelostna skupina, tofu, izplen tofuja
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 545; Downloads: 25
Full text (2,48 MB)

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Keywords: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Published in DKUM: 29.03.2019; Views: 2753; Downloads: 238
Full text (898,49 KB)

Abstract: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Keywords: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Published in DKUM: 22.12.2017; Views: 2173; Downloads: 205
Full text (1,23 MB)

Abstract: V letu 2016 smo v okviru trajnostnega projekta izvedli poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli. Namen je bil primerjati in ovrednotiti produktivnost sort soje (Glycine max (L.) Merr.) v različnih pridelovalnih sistemih. Premerjani sta bili dve sorti ('ES Mentor' in 'Aligator') in integrirani (IPL), ekološki (EKO), biodinamični (BD) ter konvencionalni (KONV) pridelovalni sistem. V danih pridelovalnih razmerah med uporabljenimi tehnikami pridelave ni statistično značilnih razlik med izmerjeno vlago v zrnju, maso koreninskih nodulov, maso korenin, maso suhih stebel in listov ter žetvenimi indeksi. Sicer pa se rast in razvoj med sortama 'ES Mentor' in 'Aligator' statistično značilno razlikujeta glede pridelka zrnja, mase korenin in pridelka. Višjo vrednost svežega in suhega zrnja dosega sorta 'ES Mentor', in sicer je masa svežega zrnja 206,05 g (15 rastlin), suhega pa 173,20 g (15 rastlin), za sorto 'Aligator' pa masa svežega zrnja 163,26 g (15 rastlin), suhega pa 136,60 g (15 rastlin). Prav tako višja vrednost mase korenin pripada sorti 'ES Mentor', to je 29,55 g (15 rastlin), sorti 'Aligator' pa vrednost 22,95 g (15 rastlin). IPL obravnavanje daje najvišji pridelek (4,41 kg/10 m 2 ), BD obravnavanje pa najnižji pridelek (3,91 kg/10 m 2 ). Izmed sort višji pridelek daje 'ES Mentor' (4,31 kg/10 m 2 ), nižjega pa 'Aligator' (4,01 kg/10 m 2 ).
Keywords: soja, pridelovalni sistem, sorta, pridelek
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1388; Downloads: 178
Full text (622,30 KB)

Abstract: Patent predstavlja spodbudo, nagrado za izum in je pomemben dejavnik pri razvoju, prenosu tehnologij. Zaradi vse večjega trenda rasti produktov in postopkov v kozmetični industriji so se kozmetične korporacije in izvajalci kozmetičnih postopkov odločili, da svoje sestavine, postopke in produkte zavarujejo s patenti. V magistrski nalogi je na podlagi zakonodaje analizirano patentno varstvo v kozmetični industriji, ki je ena od panog biotehnologije. Na ravni Evropske unije je bila sprejeta Direktiva 98/44/ES katere funkcija je razjasnitev patentibilnosti na področju biotehnoloških izumov, njene določbe so bile prenesene tudi v pravila Evropske patentne konvencije (EPK). Naloga analizira določbe, ki vplivajo na razvoj patentnega prava, ter odločbe Evropskega patentnega urada (EPU) kot organa odločanja in razlaganja precedensov na področju patentiranja. Osrednje vprašanje naloge so izjeme glede možnosti patentiranja v skladu s 53. členom Evropske patentne konvencije tako na področju rastlinskih sort kot na področju kirurških in terapevtskih metod zdravljenja ter diagnostičnih postopkov uporabljenih na človeškem telesu. Na področju patentiranja rastlinskih vrst in sort v pravilih patentnega prava na evropski ravni določba točke b) 53. člena (EPK) prepoveduje patentno varstvo rastlinskih sort ali postopkov vzgoje rastlin, ki so v svojem bistvu biološki. Kljub temu pa velik del patentne aktivnosti v kozmetični industriji vključuje sestavine in izvlečke naravnega izvora, saj sodna praksa EPU širi meje patentnega varstva na področju patentiranja snovi in sestavin v kozmetični industriji. Kirurške in terapevtske metode zdravljena in diagnostične metode uporabljene na človeškem telesu, so kljub izpolnjevanju pogojev patentibilnosti, po točki c) 53. člena EPK izvzete iz patentne zaščite. V nalogi ugotavljam, da so določeni primeri kljub tej določbi patentibilni. Tako je mogoče patentirati že znane snovi v terapevtske, kirurške ali diagnostične namene, z vidika večkratne uporabe. Prav tako so patentibilni postopki in metode, ki imajo funkcijo polepšanja človeškega telesa, npr. barvanje las, ravnanje oziroma kodranje las, zategovanje kože, depilacije, vbrizgavanje botoksa za pomladitev ipd. Naloga poda primerjavo patentiranja v EU ter v ZDA, kjer je pravica do patenta dana že z Ustavo. ZDA dopušča patentiranje skoraj vseh biotehnoloških izumov ob izpolnjenem pogoju, da je izum nov, inventiven ter koristen. S tega vidika je togost Evropskega patentnega sistema večja od patentnega sistema v ZDA. Kljub manjšim zakonskim omejitvam na področju patentnega varstva pa je patentni sistem ZDA tog, kar zadeva spremembe zakonodaje.
Keywords: biotehnologija, Evropska patentna konvencija, rastlinska sorta, kirurške, terapevtske in diagnostične metode, moralni vidik, ZDA, kozmetika.
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 1877; Downloads: 187
Full text (1,52 MB)