| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ANALIZA PROCESA PRIDOBIVANJA SOGLASIJ ZA ZDRAVLJENJE TUJIH DRŽAVLJANOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Nina Šimunić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zdravstveno problematiko tujcev, ki prihajajo na zdravljenje v Slovenijo. Nastala je na podlagi medsektorskega sodelovanja Ministrstva za zdravje, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za notranje zadeve ter diplomatsko konzularnih predstavništev Slovenije v tujini ter javnih in zasebnih zdravstvenih zavodov, kamor so tujci prišli na zdravljenje. V diplomski nalogi so združena in opisana prizadevanja zgoraj omenjenih akterjev. Iz tega izhaja ugotovitev, da reševanje problematike zdravljenja tujih pacientov v Sloveniji zahteva angažiranje več strani, sektorjev, disciplin. Moj namen je bil raziskati problematiko dostopnosti zdravstva tujcem, da bi bile lahko ugotovitve koristne strokovni javnosti, ki se v zdravstvenih ustanovah z njimi srečujejo, in pa tistim, ki na tem področju oblikujejo politiko. Na podlagi obojega sem izdelala opis stanja, definirala najaktualnejše težave ter v zaključkih diplome predstavila konkretne rešitve teh težav. Izsledki diplomske naloge so zanimivi tudi za študente različnih strok, ki se ukvarjajo z ranljivimi populacijami, za tujce same in za vse, ki se z njimi profesionalno ukvarjajo, ter seveda za širšo javnost.
Ključne besede: Vloga, Postopek, Soglasje, Ministrstvo, Konzularni oddelek, Bolnišnica, Zdravljenje.
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 1500; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (912,72 KB)

3.
Razlika med katastrskimi in funkcionalnimi vodnimi zemljišči
Blanka Grajfoner, Matej Müller, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Vodna zemljišča so, kot že izhaja iz imena, zemljišča, ki so v neki povezavi zv odo. Obstajajo pa različne možnosti te povezanosti. Na nekaterih zemljiščih se voda trajno nahaja, na drugih pa le občasno. V nadaljevanju bodo prikazane razlike med vodnimi zemljišči, za katera je podatek o tem, da gre za vodna zemljišča, vpisan v zemljiški kataster kot dejanska raba, in med vodnimi zemljišči, za katera v zemljiškem katastru ni razvidno, da so vodna zemljišča, so pa lahko občasno prekrita z vodo v primeru, ko nastopijo poplave. Razlike med tema vrstama vodnih zemljišč bodo prikazane za celinske tekoče vode. Splošne ugotovitve iz prispevka bodo kasneje uporabljene tudi v okviru projekta DRA-MUR-CI: Čezmejna vodarska iniciativa za reki Drava in Mura (Drava-Mura Crossborder Initiative), katerega cilj je povezovanje na področju gospodarjenja z vodami na območjih rek Drave in Mure, ki si ju delita Avstrija in Slovenija in v katerem sodelujeta tudi Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: vodna zemljišča, katastrsko vodno zemljišče, vodno soglasje, funkcionalna vodna zemljišča
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1176; Prenosov: 40
URL Povezava na celotno besedilo

4.
PRIPRAVA ARMATURE V ŽELEZOKRIVNICI
Rok Krajnc, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je prikazati pripravo armature v proizvodnem obratu železokrivnice s pridobljenim Slovenskim tehničnim soglasjem – STS za rezano in krivljeno armaturo ter za rezane in krivljene armaturne mreže. Priprava armature obsega dobavo osnovnih materialov, skladiščenje, izdelavo končnih izdelkov ter vezanje armature. Železokrivnica deluje v okviru obrata montažnih armiranobetonskih konstrukcij in zagotavlja redno ter kvalitetno dobavo armature za proizvodnjo montažnih elementov.
Ključne besede: gradbeništvo, železokrivnica, armatura, armaturne mreže, Slovensko tehnično soglasje
Objavljeno: 18.09.2012; Ogledov: 1253; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

5.
UDELEŽBA JAVNOSTI PRI ODLOČANJU O POSEBNIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU AARHUŠKE KONVENCIJE IN ZVO-1
Monika Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu se posvečam osvetlitvi udeležbe javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih oziroma konkretnih posegih v okolje, ki svojo pravno podlago nosijo v prvem izmed treh sklopov drugega stebra Aarhuške konvencije. Aarhuška konvencija oziroma Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah predstavlja osnovo sodobne okoljske regulative in med drugim daje posebno težo krepitvi vloge javnosti in nevladnih organizacij pri reševanju okoljske problematike. Zagotavlja učinkovit model za zagotavljanje zaščite okolja in človekovih pravic ter daje izreden pomen ozaveščenosti in vključitvi javnosti v odločevalske procese z namenom večje preglednosti in odgovornosti delovanja organov javne oblasti. Sprva podajam zgodovinski okvir, znotraj katerega se je konec prejšnjega stoletja na doktrini trajnega razvoja začela intenzivno razvijati okoljevarstvena zakonodaja, katere del je tudi Aarhuška konvencija, katere podpisnica je že v samem začetku bila tudi Republika Slovenija. Nato podam oris posegov v okolje, kot izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in jih površinsko predstavim z namenom grobega pregleda udeležbe javnosti v postopkih izdajanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj v slovenskem pravnem prostoru. Za tem se osredotočim na primerjavo slovenske pravne ureditve na področju udeležbe javnosti v postopkih za izdajo dovoljenja za konkreten poseg v okolje z Aarhuško konvencijo in pri tem spremljam implementacijo določb šestega člena konvencije v slovenski pravni red. Izhajajoč iz zahtev konvencije morajo namreč pogodbenice sprejeti potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje konvencije, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da se vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb konvencije. Za konec predstavim še različne pristope k opredeljevanju subjektov pravic skozi konvencijo in ZVO-1.
Ključne besede: Aarhuška konvencija, Zakon o varstvu okolja, udeležba javnosti, presoja vplivov na okolje, Direktiva PVO, Direktiva IPPC, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje, odločanje o posebnih dejavnostih
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 864; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (700,12 KB)

6.
DOLOČANJE PACIENTOVE NAJVEČJE ZDRAVSTVENE KORISTI S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI PO SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM PRAVU
Jana Balažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Ključne besede: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 501; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (585,64 KB)

7.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V PROGRAMIH ZVESTOBE
Barbara Flajšman, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri programu zvestobe gre za obliko prodaje, s pomočjo katere ponudnik blaga in storitev zbere čim več podatkov o svojih kupcih ter jim nato na podlagi analize teh podatkov ponudi tiste izdelke, za katere meni, da jih najbolj potrebujejo oziroma si jih želijo. Da je program čim bolj privlačen za kupce in v njih vzpodbudi željo po včlanitvi, izvajalci programa oblikujejo različne sisteme nagrajevanja, s pomočjo katerih nato skušajo vplivati na obseg osebnih podatkov, ki jim jih bodo kupci zaupali. Temelj programa zvestobe tako predstavljajo zbirke osebnih podatkov, ki so pravno varovana kategorija, zato mora izvajalec programa pri zbiranju podatkov spoštovati sklop pravnih pravil, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Izvajalec programa mora poskrbeti, da osebne podatke zbira in obdeluje v skladu s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov, to so načelo poštenosti in zakonitosti ter načelo sorazmernosti, saj je vsaka obdelava v nasprotju s temi načeli nedopustna. Upoštevati mora pravila o pravni podlagi za obdelavo, ki jo predstavlja soglasje posameznika in pravila o namenu obdelave, ki mora biti določen pred začetkom zbiranja. Pri zbiranju in nadaljnji obdelavi pa mora spoštovati tudi pravice, ki jih ima posameznik, katerega podatki se zbirajo in obdelujejo. Posameznik ima tako pravico biti seznanjen o tem, kdo o njem zbira podatke in katere, obenem pa ima tudi pravico, da prepove zbiranje in obdelavo podatkov, da zahteva izbris, dopolnitev, popravek ali blokiranje že zbranih podatkov. Zakonodaja daje posamezniku tudi pravico do sodnega varstva v primeru kršitev njegovih pravic kakor tudi v primeru nezakonitega zbiranja in obdelave podatkov. Ker gre pri osebnih podatkih za občutljivo pravno kategorijo, pravo zahteva od izvajalca programa, kot uporabnika osebnih podatkov, tudi učinkovito zavarovanje osebnih podatkov.
Ključne besede: osebni podatek, program zvestobe, neposredno trženje, upravljavec osebnih podatkov, soglasje posameznika, pogodbeni obdelovalec, posredovanje osebnih podatkov, pravica do seznanitve, zavarovanje osebnih podatkov
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 715; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (924,88 KB)

8.
MODIFIKACIJA POGODB PO DUNAJSKI KONVENCIJI O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Matic Vrabič, 2016, diplomsko delo

Opis: Modifikacija pogodb je v CISG, skupaj z razvezo urejena v čl. 29 CISG. Temelji predvsem na načelu avtonomije volje strank, ki strankam omogoča, da prosto vstopajo v pogodbena razmerja. Spreminjanje in razveza pogodb v principu nista podvržena nobenim zahtevam o obličnosti, kar je posledica uveljavitve načela neformalnosti. Posledično se ne uporabijo morebitna pravila o obličnosti na katera nakazujejo domači pravni redi posameznih držav, kot je npr. konsideracija v anglosaških pravnih sistemih ali kavza v kontinentalnih pravnih sistemih. Lahko pa stranki z dogovorom odstopita od tega načela in za konkretno pravno razmerje ustanovita obveznost obličnosti. Možni so tudi primeri, ko se CISG kot pogodbeni statut uveljavlja s pridržkom glede II dela konvencije. V teh primerih je obstoj zahteve po obličnosti odvisen od pravnega reda na katerega napotijo kolizijska pravila, saj ureditev iz tega pravnega sistema nadomesti pravila konvencije o sklepanju, spreminjanju in razvezi pogodb. Za formacijo pogodbe je ključnega pomena obstoj soglasja volj. Pri modifikaciji se za ugotavljanje konsenza o sklenitvi pogodbe smiselno uporabljajo pravila o formaciji pogodbe iz II dela CISG (čl. 14-24 CISG). V tem delu konvencija dokaj zvesto sledi klasični teoriji ponudbe in sprejema, vendar predvideva tudi alternativne načine sklepanja pogodb. Da se neka pravno relevantna izjava volje lahko šteje za ponudbo so potrebni naslednji elementi. Ponudba mora biti dana eni ali več točno določenim osebam, biti mora dovolj določena ali vsaj določljiva hkrati pa mora biti razviden tudi namen ponudnika biti zavezan v primeru akcepta ponudbe. Bistvene sestavine ponudbe, ki morajo biti dovolj določene ali določljive so praviloma blago količina ter cena. Poleg izrecnih izjav volje, ki neposredno izkazujejo namen strank, je mogoče soglasje volj ugotavljati tudi na podlagi konkludentnih dejanj ali ravnanj strank.
Ključne besede: sprememba pogodbe, modifikacija pogodbe, razveza pogodbe, soglasje volj, ponudba, sprejem, akcept, konsideracija, kolizija splošnih pogojev poslovanja, obličnost, načelo neformalnosti, načelo avtonomije volje strank
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 475; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

9.
Pravni vidiki Interneta stvari v Evropski uniji
Jerneja Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Internet stvari je tehnologija, ki individualnim inteligentnim objektom omogoča, da se med seboj povezujejo, si izmenjujejo podatke in sprejemajo odločitve. Internet stvari pomembno posega na več pravnih področij, zaradi česar se pojavlja več vprašanj, zlasti v zvezi s pravico do zasebnosti ter z njo povezanega varstva podatkov in soglasja za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, diskriminacijo, konkurenčnim pravom, nazadnje pa odpira tudi pomembna vprašanja na področju pogodbenega in odškodninskega prava. Zaradi kompleksnosti ekosistema Interneta stvari in posledične večplastnosti povezanih naprav utegne imeti uporabnik, v primeru nastanka škode, velike težave pri dokazovanju njenega izvora. Pravo EU sicer določa objektivno odgovornost za proizvode z napako, vendar zaradi vsestranskosti povezanih naprav pogosto ni mogoče ločiti med proizvodom in storitvijo, za katero pa ta pravila ne veljajo. Nadalje se zaradi avtonomnosti povezanih naprav oblikuje nov tip pravnih poslov, ki jih med sabo sklepajo avtonomne naprave. Pravna negotovost v zvezi s temi pogodbenimi razmerji izvira iz vprašanja, ali in pod kakšnimi pogoji je oseba, v imenu katere je povezana naprava vstopila v pravno razmerje, pravno zavezana. Zaradi tehnologije Interneta stvari prihaja tudi do fenomena Velikega podatkovja, ki pomeni ogromno količino zbranih podatkov, ki se shranjujejo v oblakih na spletu. Zaradi novo pridobljene tržne vrednosti podatkov se je oblikovala potreba po zakonodajni reformi varstva podatkov v EU, ki bi učinkoviteje uredila to področje in zapolnila nastale pravne praznine, zaradi česar je EU sprejela Uredbo (EU) 2016/179 in Direktivo (EU) 2016/680, ki prinašata nekaj pomembnih novosti. Med drugim nova pravila posameznikom zagotavljajo večjo kontrolo nad lastnimi podatki in njihovo obdelavo, podeljujejo jim pravico do pozabe ter pravico do obveščenosti o nepooblaščenem dostopu do podatkov, predvidevajo pa tudi vgrajeno varstvo podatkov ter varstvo podatkov s privzetimi nastavitvami. V luči pospešenega digitalnega razvoja je EU oblikovala tudi Strategijo za enotni digitalni trg, na katerem želi, upoštevaje posebnosti spletnega okolja, zagotoviti enake pogoje in varno poslovanje kot na notranjem trgu in v okviru katerega spodbuja tudi razvoj Interneta stvari.
Ključne besede: Internet, Veliko podatkovje, Računalništvo v oblaku, varstvo podatkov, zasebnost, soglasje, informacijsko-komunikacijske tehnologije, varnost, Splošna uredba.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 420; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
Posodobitev varstva osebnih podatkov v EU
Brigita Trobentar, 2017, magistrsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala počasi, od neobstoječe pravice pa vse do pravice z izjemno širokom področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka in razvoja novih storitev, trenutni predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo več temu napredku in s tem ne morejo nuditi zadovoljivih odgovorov na sodobne praktične dileme, posledično pa je s tem ogrožena tudi temeljna pravica do varstva osebnih podatkov vsakega posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Maja 2016 so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni trije akti Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo v prihodnje določali status naših osebnih podatkov, pri čemer je potrebno izpostaviti Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, katere namen je varstvo posameznikov in hkrati prost pretok podatkov znotraj EU. Nekatera področja bodo urejena bistveno drugače, kot so bila v dosedanji ureditvi, kar se bo zrcalilo predvsem v praksi - reforma prinaša t.i. pravico do pozabe, pravico do prenosljivosti, obveznost obveščanja o kršitvah in pravila glede obravnave kršitev, ki presegajo meje ene države članice, jasnejšo opredelitev posameznikovega soglasja k obdelavi osebnih podatkov, podrobneje so tudi opredeljene splošne obveznosti upravljavcev in obdelovalcev. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov predvideva tudi nadaljnjo širitev področja uporabe varstva podatkov EU v tretje države. V praksi bo zelo pomembno, kako bodo države članice pristopile k prenašanju novih določb v nacionalno zakonodajo ter katera področja obdelave osebnih podatkov bo posamezna članica še lahko uredila ločeno. Upamo lahko, da bo Slovenija še naprej ohranjala visoko raven varstva osebnih podatkov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, reforma varstva osebnih podatkov, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pravica posameznika, soglasje posameznika, upravljavec osebnih podatkov, Ščit zasebnosti, pravica do pozabe, pravica do prenosljivosti podatkov.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 820; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici