Search the digital library catalog

Abstract: Neodvisnost sodstva predstavlja konstitutivni element načela učinkovitega sodnega varstva, ki izhaja iz skupnih tradicij držav članic in predstavlja splošno načelo prava EU. Učinkoviti sodni sistemi so odločilnega pomena za ohranjanje načela pravne države. Koncept sodniške neodvisnosti je avtonomni pojem prava EU, katerega Sodišče EU deli na tri vidike: zunanji vidik, ki ne dovoljuje nikakršnega zunanjega posredovanja, pritiskov ali vplivov; notranji vidik stoji na ideji absolutne nevtralnosti sodnikov (nepristranskost), ki od sodnika zahteva zgolj objektivnost in enako distanco do strank spora; tretji vidik – načelo neodstavljivosti – je Sodišče EU nedavno izpostavilo v zadevi Poljske, pri čemer je pojasnilo, da se od sodnikov lahko, le pod vnaprej določenimi strogimi pogoji in v cilju legitimnih interesov, zahteva, da predčasno odide iz svojega sodniškega položaja. Po drugi strani pa je ESČP razvilo subjektivno-objektivni test sodniške nepristranskosti, pri katerem lahko vzpostavimo vzporednice z definicijo s strani Sodišča EU. Sodniška neodvisnost je bistvenega pomena tudi pri izpolnjevanju kriterijev za postavitev predhodnega vprašanja po 267. členu PDEU. V Portugues judges primeru je SEU jasno odločilo, da je pogoj neodvisnosti nacionalnih sodišč temeljni pogoj za pravilno delovanje postopka predhodnega odločanja, ki v svoji primarni funkciji zagotavlja polni učinek, enotnost predvsem pa avtonomijo prava EU. Povrhu vsega pa nacionalne določbe držav članic s svojimi procesnimi pravili ne smejo ovirati sodišč pri postavitvi predhodnega vprašanja, saj se v nasprotnem primeru prekomerno posega v samostojnost in neodvisnost sodišč. Trenutno največje polemike se dogajajo na Poljskem in Madžarskem - v dveh državah članicah EU, ki vztrajno kršita načelo pravne države, kar je že bilo ugotovljeno s strani Sodišča EU. V vseh zadevah je Sodišče EU podalo pomembne precedense, ko je pri odločitvah ubralo pristop skozi prizmo načel iz 19. člena PEU v korelaciji s 47. členom Listine EU, ki ščitita načelo sodniške neodvisnosti v okviru načela učinkovitega sodnega varstva. Proti obema država članicama se je povrhu številnih sodnih postopkov sprožil tudi politični postopek. Tako sodni postopek po 258. členu PDEU kot politični postopek iz 7. člena PEU lahko tečeta istočasno. Če se nam v primeru sodnega postopka ponuja direktna pot do Sodišča EU, je potrebno pri političnem postopku doseči visoke pragove, da zadostimo pravnemu standardu »hujša in vztrajna« kršitev vrednot iz 2. člena PEU.
Keywords: Učinkovito sodno varstvo, načelo sodniške neodvisnosti, sodstvo, postopek predhodnega odločanja, nacionalna procesna avtonomija, postopki zoper državo članico, načelo pravne države, Poljska in Madžarska.
Published in DKUM: 09.06.2021; Views: 2322; Downloads: 588
Full text (1,16 MB)

Abstract: Gre za prvi kazenski primer v Sloveniji, katerega kaznivo dejanje je bilo posneto in »v živo« predvajano na socialnem omrežju Facebook. Nasilni 23-minutni posnetek pretepanja je med Slovenci pritegnil ogromno pozornosti, saj je na spletu vztrajal več kot 13 ur. Čez dan si ga je ogledalo več kot 230 000 ljudi, kar je vzbudilo veliko nastrojenost proti nasilnežema. Žrtev nasilja je dan kasneje v UKC Ljubljana podlegla poškodbam, zaradi česar se je spremenil obtožni predlog iz hude telesne poškodbe v hudo telesno poškodbo s smrtnim izidom. Ker je bil kazenski primer zaradi svoje narave zelo poseben, je bil med sodno preiskavo prisoten v vseh medijih, ki so javnost informirali o spremembah samega primera. Po štirih mesecih sodne preiskave je tožilstvo obtožnico prekvalificiralo v umor, ta pa je ostala nespremenjena do sojenja. Nasilneža sta bila za storjeno dejanje obsojena na zaporno kazen nad 20 let, kar je za slovenske razmere sorazmerno visoka kazen, njuna zagovornika sta za to obtoževala medije, ki bi naj s svojim delom izvrševati posredni pritisk na javnost. Kljub pritožbam obrambe, da je za prekvalificirano obtožnico v postopku in končno izrečeno kazen Okrožnega sodišča v Krškem kriva javnost in njihovi pritiski, tega na Višjem sodišču v Ljubljani niso uvideli. V diplomski nalogi smo zato naredili analizo in preučili, kakšen je lahko vpliv medijev in posledično pritisk javnosti na odločitev o višini izrečene kazni, ter ali je zaradi objavljenega posnetka na spletu to pomenilo nedopusten pritisk na odločitev sodišča. Preverili smo tudi, ali je bil posnetek zaradi instituta privilegija zoper samoobtožbo sploh dopusten dokaz na sodišču ter pojasnili, kakšna je razlika med prvo bremenjeno obtožnico in kasnejšo prekvalificirano, ki ju je bremenila umora. Postavili smo si (nam) zelo pomembno vprašanje, ali/če bi se v samem primeru kaj spremenilo, če nasilneža posnetka ne bi objavila na Facebooku in se uporabniki Facebooka oziroma javnost ne bi neposredno seznanili s samim kaznivim dejanjem oziroma početjem.
Keywords: diplomske naloge, Facebook, umor, analiza, mediji, sodstvo
Published in DKUM: 10.06.2019; Views: 1139; Downloads: 153
Full text (540,95 KB)

Abstract: Danes nas v moderni družbi informacijsko-komunikacijska tehnologija spremlja na vsakem koraku, uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev jemljemo za samoumevno. Tako tudi na področju pravosodja ni nobene razlike in je zato z vse hitrejšim razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ta prodrla tudi na področje delovanja sodišč. Pravdni postopek je v Sloveniji urejen z Zakonom o pravdnem postopku, v okviru katerega zasledimo tudi določbe, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku. Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo lahko v okviru pravdnega postopka uporabimo v primeru vlaganja vlog na sodišče, pri čemer lahko to storimo elektronsko, sodišča lahko izrabijo tehnologijo kot pripomoček, s katerim ustvarijo elektronski zapisnik ali pa izvajajo dokaze s pomočjo videokonference. Sodišča lahko v postopkih (v primeru nepristojnosti, nudenja pravne pomoči in v postopkih s pravnimi sredstvi) med seboj komunicirajo elektronsko. Sodišče lahko na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku opravlja vročanje pisanj s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Prav tako pa lahko sodišča uporabijo tehnologijo pri svojih končnih odločitvah in jih izdajo v elektronski obliki. S sprejetjem novele E Zakona o pravdnem postopku, pa je v določbe zakona prišlo tudi kar nekaj novosti, ki vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije še povečujejo oziroma ji dajejo še večji pomen, res pa je, da bo potrebno sedaj v praksi oblikovati sistem, ki bo lahko uresničil večjo (popolno) informatizacijo pravdnega postopka. S primerjavo slovenskih in avstrijskih določb, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev, njuna podobnost ne preseneča, saj se je slovenska pravna ureditev v veliki meri zgledovala po avstrijski ureditvi.
Keywords: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, center za informatiko, e-sodstvo, elektronsko poslovanje, elektronski podpis, ZPP-E, videokonferenca, Avstrija.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1138; Downloads: 135
Full text (765,89 KB)

Abstract: Živimo v času napredne informacijske tehnologije, ko je pretok informacij velik, skoraj neomejen. Dostop do razno raznih informacij je lažji kot kadarkoli prej, predvsem po zaslugi internetne tehnologije, ki nudi povezavo in interakcijo med ljudmi na način, kot ga doslej še ni bilo. Po zaslugi interneta, ki spreminja svet v globalno vas se spreminja način razmišljanja ljudi. Odpira se nov virtualni svet v katerem je vse mogoče in v katerem imamo dostop do neomejenih količin podatkov. Uporaba interneta in pridobivanje podatkov na način, kot ga le-ta omogoča je postala uporabnikom samoumeven in vedno na razpolago. V diplomski nalogi bom prikazala kako informacijska tehnologija vpliva na razvoj in informatizacijo Zemljiške knjige in zemljiškoknjižnega prava. Z mesecem majem, leta 2011 so se začela uporabljati spremenjena pravila Zakona o zemljiški knjigi. Eden izmed poglavitnih namenov novele ZZK-1C je bila celovita informatizacija vseh poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v zemljiško knjigo oziroma racionalizacija poslovanja zemljiškoknjižnega sodišča (informatizacija glavne knjige). Z novelo ZZK-1C so se temeljito spremenila nekatera do sedaj veljavna pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Živimo v času napredne informacijske tehnologije, ko je pretok informacij velik. Stari način vodenja zemljiške knjige je povozil čas, in na mestu je bilo, da se je tudi zemljiškoknjižno področje posodobilo, informatiziralo, tako kot so se pred njim že mnoga druga pravna področja. Zemljiškoknjižno pravo v Sloveniji velja za zelo ustaljeno področje, ki ga do leta 2011 niso pretresale velike spremembe in kot se za tako normirano pravno področje spodobi, je nov zakon temeljito posegel v omenjeno področje. Poleg vseh prednosti, ki jih prinaša tako napreden in sofisticiran informacijski sistem je ta hkrati prinesel tudi nove probleme in izzive. Z zemljiško knjigo se slej ko prej sreča vsak državljan, vsaj enkrat v življenju, mnogi povprečni (registrirani) uporabniki so mnenja, da je bila prejšnja ureditev preprostejša, sestava zemljiškoknjižnih izpiskov z listi A, B, C preglednejša in predvsem uporabnikom prijaznejša. Niso bile redke kritike, da se povprečni uporabnik v elektronski zemljiški knjigi (v nadaljevanju e-ZK), ki je začela delovati 1. maja 2011 ni znašel najbolje, saj je novela ZZK-1C ukinila vsem dobro znano sestavo zemljiške knjige. Na tem mestu izpostavljam, da so uporabniku zemljiške knjige na voljo zelo dobrodošla pojasnila k zakonu o zemljiški knjigi prof. Matjaža Tratnika in prof. Dr Renata Vrenčurja, nadalje uvodna pojasnila k ZZK-1 dr. Nine Plavšak. Nova ureditev predstavlja in uvaja veliko novosti na področju zemljiškoknjižnega prava, menim, da predvsem za mlajšo, informacijski tehnologiji naklonjeno generacijo, prav gotovo večino pozitivnih in zelo dobrodošlih. Sistem je odprt zelo širokemu krogu ljudi, ter od njih terja primerno informacijsko opremljenost in znanje. V diplomski nalogi se bom osredotočila na sam informacijski sistem ter predstavila širši vpogled v delo z nepremičninami, ki ga digitalna doba nudi. Na spletu lahko danes najdemo veliko različnih portalov, ki nudijo podatke o nepremičninah. Samo iskanje teh informacij je v veliki večini brezplačno, od uporabnika se zahteva le, da se registrira z uporabniškim imenom in geslom. Danes je na voljo veliko inštrumentov s katerimi se pridobi vpogled na trg nepremičnin. Razni spletni portali so uporabniku v veliko pomoč pri pridobivanju podatkov o nepremičninah, nekateri so tehnološko zelo dovršeni. Zemljiška knjiga kljub vsemu ostaja zlata krona zemljiškoknjižnega prava in kot taka edina zanesljiva in kredibilna evidenca, ki pa je v koraku s časom oziroma tehnološkim razvojem. Elektronska zemljiška knjiga zasleduje svoj namen in na podlagi sprememb in dopolnitev nadalje zasluženo nosi ime javna, morda bolj kot kadarkoli doslej.
Keywords: : elektronska zemljiška knjiga, ZZK-1C, Center za informatiko, e-sodstvo, spletni portal.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1736; Downloads: 175
Full text (614,56 KB)

Abstract: Vse več organizacij spoznava, da je v današnjem času pravilna, pregledna in pravočasna informacija ter znanje o notranjih in zunanjih dejavnikih poslovanja ključnega pomena. Takšen dostop do informacij omogoča poslovno obveščanje, ki je običajno sestavljeno iz podatkovnega skladišča z ETL procesom in programsko opremo (platformo) za izvajanje poizvedb, analiz, pregleda in tudi napovedi poslovanja. Pri tem slovensko sodstvo ni nobena izjema in se je zaradi zmanjševanja sodnih zaostankov, boljšega kadrovskega pregleda nad poslovanjem ter izpolnjevanja drugih zakonskih zahtev po izdelavi raznih statističnih poročil, odločilo za uvedbo podatkovnega skladišča in poslovnega obveščanja. Zrelost na področju poslovnega obveščanja v organizaciji se ugotavlja na podlagi zrelostnega modela, kjer se na podlagi uvrstitve v ustrezno hierarhično stopnjo ugotavlja stanje na področju poslovnega obveščanja. Na podlagi petih največkrat omenjenih modelov zrelosti (CMM, AMR, Gartner, HP, TDWI) smo razvili lasten stopenjski zrelostni model za ugotavljanje zrelosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu. Da bi lahko razvili svoj sistem zrelosti se je bilo potrebno seznaniti z evolucijo, zgradbo, gradniki in značilnostmi poslovnega obveščanja, ter z njegovimi vplivi ter koristmi za organizacijo s poudarkom na Kimball-ovem modelu uvedbe poslovnega obveščanja. Prav tako pa je bilo potrebno opraviti analizo in sintezo največkrat uporabljenih petih modelov zrelosti. Na podlagi razvitega stopenjskega modela zrelosti s petimi stopnjami in petimi dimenzijami, smo razvili tudi vprašalnik za ugotavljanje tehnične stopnje zrelosti in vprašalnik za ugotavljanje platformske stopnje zrelosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu. Oba vprašalnika sta služila kot osnova za kvalitativno raziskavo primera tehnične in platformske zrelosti v slovenskem sodstvu. Poleg tega smo predpostavili, da bi poslovno obveščanje v realnem času še dodatno pripomoglo k večji kakovosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu, to je k še hitrejši odpravi zaostankov. Pri tem se je večina udeležencev raziskave sicer strinjala s trditvijo, da bi pohitrili pridobivanje informacij iz platforme poslovnega obveščanja, vendar obstoječi sistem zaradi narave pravnih postopkov zadošča, uvajanje pa bilo tudi povezano z precejšnimi dodatnimi stroški. Torej ta teza ni potrjena. Raziskava pa je v nadaljevanju potrdila tezo, da se poslovno obveščanje v slovenskem sodstvu nahaja na tretji, to je optimalni, stopnji tehnične zrelosti stopenjskega modela. Prav tako pa je potrdila, da se poslovno obveščanje v slovenskem sodstvu nahaja na tretji, to je na optimalni platformski stopnji poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu.
Keywords: ETL proces, skladišče podatkov, poslovno obveščanje, zrelostni model, stopnja zrelosti, slovensko sodstvo
Published in DKUM: 26.05.2016; Views: 1760; Downloads: 135
Full text (2,31 MB)