| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
REFORMA SPLOŠNEGA SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Nuša Drašković, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je osredotočeno na reformo Splošnega sodišča, kjer so se sodni zaostanki najbolj nabirali in je imelo največje težave s trajanjem postopkov in pripadom zadev. Zaradi porasta vloženih zadev na Splošno sodišče, ki so posledica širitev EU in širitev pristojnosti, ki so jih prinesle nove pogodbe EU, je grozila vse pogostejša kršitev 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Prvi predlog reforme Splošnega sodišča je predsednik Sodišča EU Skouris s sodelavci podal že leta 2011, v katerem so želeli povečati število sodnikov Splošnega sodišča za dvanajst in podali druge predloge reorganizacije. Ker pa se v Svetu niso mogli dogovoriti o sistemu imenovanj in rotacij dodatnih sodnikov, je predsednik Skouris v letu 2013 podal spremenjen predlog, da bi namesto dvanajstih imenovali devet dodatnih sodnikov, vendar tudi glede tega predloga ni bilo mogoče doseči soglasja. Zato je v letu 2014 Sodišče EU podalo novi predlog, ki je zajemal povečanje števila sodnikov tako, da ima vsaka država članica po dva sodnika, skupaj torej 56. Reforma zajema tri faze, ki se bodo zaključile do 01.09.2019. V prvi fazi se število sodnikov poveča za dvanajst, v drugi fazi se ukine Sodišče za uslužbence, sedem sodnikov pa prenese na Splošno sodišče, tretja faza pa prinese še dodatnih devet sodnikov. Sprejeta reforma je že v času predloga naletela na številne kritike, a so jo zakonodajne institucije kljub temu sprejele. V svoji diplomski nalogi predstavljam splošen pregled Sodišča EU z institucionalnega in kompetenčnega vidika, se posvečam predlogom reforme, njenim kritikam in na koncu sami sprejeti reformi, ki se že izvaja. Dejstvo je, da je reforma rezultat popuščanja političnim pritiskom s strani držav članic, saj ni dejanske potrebe po tem, da bi se število sodnikov povečalo tako enormno, predvsem pa rešitvi manjka povečanje števila podpornega osebja, ki ne bo zmoglo pravočasno zadovoljiti potrebam številnih sodnikov. Ali je rešitev dobra ali ne, bo na koncu pokazal čas.
Keywords: reforma Sodišča EU, sodni zaostanki, Splošno sodišče, pravica do sojenja v razumnem roku, dodatni sodniki.
Published: 16.09.2016; Views: 1304; Downloads: 87
.pdf Full text (543,38 KB)

2.
Alternativno reševanje individualnih delovnih sporov
Katarina Kotnik, 2011, master's thesis/paper

Abstract: V delovnem pravu se srečujejo različni in mnogokrat tudi nasprotujoči interesi udeležencev delovnih razmerij, torej delavca in delodajalca na individualni ravni. Različni interesi pogosto vodijo v razvoj in nastanek individualnih delovnih sporov, ki se lahko rešujejo na različne načine. Poleg sodnega reševanja delovnih sporov, ki je najpogostejši način reševanja sporov v Sloveniji, se v praksi uporabljajo tudi alternativni načini reševanja nastalih sporov. Med alternativne načine reševanja individualnih delovnih sporov uvrščamo v praksi in teoriji poznano arbitražo, vse bolj prodirajočo mediacijo, ter nekatere druge načine alternativnega reševanja sporov. Reševanje individualnih delovnih sporov z mediacijo se pospešeno razvija od sprejetja Direktive 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. Navedena direktiva je bila vir za pripravo Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ) iz leta 2008, ki velja tudi za individualne delovne spore. Navedeni zakon vsebuje številne formalne in procesne določbe, ki jih morajo upoštevati tako mediatorji kot stranke. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), ki je bil sprejet v letu 2009, ureja reševanje sodnih sporov in se lahko uporablja le v primeru, ko je tožba pred delovnim sodiščem že vložena in ko sodišče ponudi strankam reševanje spora z mediacijo. Na podlagi ZARSS sta bila dne 15.3.2010 izdana Pravilnik o mediatorjih v programih sodišč in Pravilnik o nagradi in povračilu potnih stroškov mediatorjem, ki delujejo v programih sodišč. Leta 2008 je začel veljati nov Zakon o arbitraži, katerega določbe se uporabljajo tudi za arbitraže v individualnih delovnih sporih. Arbitražno reševanje individualnih delovnih sporov je posebna izvensodna oblika reševanja sporov, za katero je značilno, da je dopustna le pod pogojem, da je prostovoljna. Prednosti, ki jih prinaša arbitraža v primerjavi s sodnim načinom reševanja sporov, so številne. Alternativno reševanje sporov se danes, tako v Sloveniji kot tudi po svetu, pogosto poudarja predvsem v zvezi z zmanjšanjem sodnih zaostankov in razbremenitvijo sodišč. Eden bistvenih razlogov za uporabo tega postopka je, poleg prihranka časa in denarja, zlasti negativen vpliv pravdanja na stranke. Število sodnih postopkov se namreč povečuje, postopki se podaljšujejo, posledično pa naraščajo tudi njihovi stroški.
Keywords: individualni delovni spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, delovna sodišča, sodni zaostanki
Published: 01.02.2012; Views: 3655; Downloads: 611
.pdf Full text (510,09 KB)

3.
Pravica do sojenja v razumnem roku : diplomsko delo
Erika Kašca Špolad, 2011, undergraduate thesis

Keywords: sodišča, sojenje, sojenje v razumnem roku, sodni zaostanki, diplomske naloge
Published: 12.05.2011; Views: 2344; Downloads: 301
.pdf Full text (528,32 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica