SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 119
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SODNO VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V LUČI UVELJAVITVE LIZBONSKE POGODBE
Igor Luzar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem zajel varstvo človekovih pravic na nadnacionalni ravni, pri čemer sem se najprej osredotočil na opis razvoja tega varstva na globalni, nato pa še na regionalni ravni v okviru Sveta Evrope in EU. Skozi nalogo je prikazana sodna praksa sodišč ESČP in Sodišča EU, pri analizi njunega medsebojnega razmerja pa sem primerjal njuno sestavo, postopek pri njunem odločanju, zgodovinski razvoj, pravne podlage za njuno delo, pravice in svoboščine, ki jih varujeta pri svojem odločanju, kot tudi možnosti dostopa do teh dveh sodišč. Poudarek je podan tudi pri opisu najvidnejših načel, ki skozi sodno prakso usmerjajo njuno delo. Jedro diplomske naloge je posvečeno pregledu učinkov, ki naj bi jih imela večja naslonitev Sodišča EU na ESČP po uveljavitvi Lizbonske pogodbe kot tudi potencialni pristop EU k EKČP. Zato je v nadaljevanju najprej podano razmerje med EKČP in Listino EU o temeljnih pravicah kot katalogoma človekovih pravic, na katerih sodna praksa teh sodišč temelji, oziroma bo temeljila v prihodnosti. Sledi razlaga sodb Sodišča EU na področju varstva človekovih pravic in primerjava s sodno prakso ESČP, pri čemer sem iskal njune medsebojne sorodnosti, neskladja, kot tudi očitna nasprotja v podanih odločitvah. V luči novih razmerij med njima sem opisal možne učinke, ki bi jih večja naslonitev Sodišča EU na ESČP imela v institucionalnem, ustavnem in normativnem pogledu, ter se ustavil še pri vprašanju večje upravičenosti EU in njene povezanosti s preostalo Evropo. Nadalje sem analiziral učinke, ki bi jih naslonitev imela na odnose med EU in državami članicami EU, ter na koncu razložil tudi tiste možne učinke, ki jih takšna naslonitev utegne imeti na globalna razmerja EU do preostalega sveta.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, sodna praksa, EU, ESČP, Sodišče EU, EKČP, Listina EU o temeljnih pravicah, varstvo človekovih pravic
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 3817; Prenosov: 1185
.pdf Celotno besedilo (608,59 KB)

3.
PRAVICE DELAVCEV PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERJAVI Z JAVNIMI USLUŽBENCI
Valentina Dervarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V času gospodarske krize se je število odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zelo povečalo in delavci so ostali brez zaposlitve in s tem večina brez glavnega vira dohodka, ki jim je omogočal preživljanje. Namen diplomske naloge je predstaviti pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z javnimi uslužbenci. Predstavila sem pravice delavcev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz vseh odpovednih razlogov, ne samo iz poslovnega razloga, ki je trenutno najpogostejši razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V diplomski nalogi sem zajela tudi pravice delavcev pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako pri redni kot pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sem posebej obravnavala pravice glede na to, če gre za odpoved s strani delodajalca ali s strani delavca. Glavna razlika med redno in izredno odpovedjo je v pravici do odpovednega roka, ki je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni. V svoji diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki določajo pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembne so tudi kolektivne pogodbe, ki lahko določajo ugodnejše določbe, kot zakoni. Predstavila sem razlike v pravicah javnih uslužbencev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z delavci. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo enake pravice, le po obsegu se razlikujejo. Izpostavila sem sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, izredna odpoved, odpravnina, odpovedni rok, kolektivna pogodba, javni uslužbenci, sodna praksa
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5140; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (463,75 KB)

4.
TRPINČENJE (MOBBING) NA DELOVNEM MESTU
Maja Šiftar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem mobbinga na delovnem mestu in vsebuje poleg uvoda še devet poglavij. V drugem poglavju je pojasnjen izvor besede mobbing in njen pomen ter omenjena oseba, ki je mobbing prenesla v delovno okolje. Slovenija je od leta 2004 polnopravna članica Evropske unije in posledica tega je, da pravna ureditev mobbinga v Sloveniji upošteva akte, ki se nanašajo na mednarodne akte, ki določajo diskriminacijo zaposlenih v zvezi z mobbingom. Tako so v nadaljevanju navedeni in opisani vsi mednarodni akti in akti nacionalne zakonodaje. Omenjene pa so tudi aktivnosti za zaščito pred mobbingom v Evropski uniji. V petem poglavju so opisane oblike in vrste, razvojne stopnje in vzroki za pojav mobbinga ter posledice in preventivni ukrepi. Glede na šesto poglavje lahko ugotovimo, da je problem mobbinga vedno bolj pomemben. Predstavljena je razširjenost mobbinga na delovnem mestu v Sloveniji in v Evropi. Iz raziskav lahko ugotovimo, da je v Sloveniji več mobbinga na delovnem mestu, kot ga je v povprečju v Evropski uniji. V poglavju Sodna praksa s področja mobbinga so predstavljeni primeri sodbe Vrhovnega sodišča, sodb Višjega delovnega in socialnega sodišča in sodba Sodišča EU. V osmem poglavju je predstavljena pravna ureditev mobbinga na Cipru in v Grčiji ter primerjava s Slovenijo. Zadnji, deveti del diplomskega dela predstavlja rezultate ankete, ki sem jo izvedla v podjetju x.
Ključne besede: mobbing na delovnem mestu, pravna ureditev, oblike in vrste mobbinga, razširjenost mobbinga, sodna praksa, anketa.
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3932; Prenosov: 777
.pdf Celotno besedilo (500,25 KB)

5.
PROST PRETOK GENSKO SPREMENJENIH ŽIVIL IN NAČELO PREVIDNOSTI
Polona Lamut, 2010, diplomsko delo

Opis: Prost pretok gensko spremenjenih živil je v EU urejen z uredbami in direktivami. Države članice imajo zelo omejene možnosti, da bi na tem področju sprejemale drugačne nacionalne predpise. Zakonodajalec EU in Sodišče EU se trudita najti občutljivo ravnotežje med zahtevami po prostem pretoku blaga in varovanjem zdravja oz. varstvom potrošnikov. Pri sprejemanju predpisov EU je potrebno zasledovati dva cilja, in sicer prost pretok gensko spremenjenih živil in upoštevanje načela previdosti. Sodna praksa kaže, da Sodišče EU izjeme na področju prostega pretoka blaga razlaga zelo ozko in da države članice nimajo veliko možnosti, da bi te izjeme uveljavile v praksi.
Ključne besede: Ključne besede: gensko spremenjena živila, prost pretok blaga, načelo previdnosti, sodna praksa Sodišča EU, Direktiva 2001/18/ES, Uredba 1829/2003, Uredba 1830/2003.
Objavljeno: 19.04.2010; Ogledov: 1826; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (526,56 KB)

6.
PRAVNI OKVIR PRIREJANJA IGER NA SREČO V EU
Emil Mihalič, 2010, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomske naloge je pravna ureditev oziroma pravni okvir organiziranja iger na srečo v okviru Evropske unije in problematika čezmejnega vpliva le-teh ter vpliv prava EU na potrebno uskladitev nacionalne zakonodaje iger na srečo v Republiki Sloveniji s pravom EU. Raznolikost nacionalnih ureditev področja iger na srečo kaže na to, da bo morebitna harmonizacija področja iger na srečo vse prej kot enostavno delo. Marsikje se za na videz transparentnimi in legitimnimi razlogi omejitev skrivajo na prvi pogled prikriti in brez dvoma diskriminatorni razlogi. To nam potrjuje tudi sodna praksa Sodišča EU s področja iger na srečo, ki je kljub temu, da je pravni sistem EU sorazmerno mlad, dokaj obsežna. Sodna praksa Sodišča EU nam omogoča, da ugotovimo in postavimo meje, preko katerih pa kljub temu, da področje ni harmonizirano, ne gre. Sodna praksa je kot skupno vodilo izpostavila nediskriminatornost, sorazmernost in ustreznost omejitvenih ukrepov. Prav gotovo je z vidika negativnih posledic najbolj problematično internetno igranje iger na srečo. Ta omogoča nenadzorovano igranje od doma, zato je igre na srečo potrebno učinkovito nadzorovati s predpisanimi ukrepi na področju vseh držav članic EU. Čeprav področje prirejanja iger na srečo ni predmet harmonizacije, pa to še ne pomeni, da so nacionalni predpisi tega področja izvzeti iz pravnega reda EU. Vsak načrtovani predpis oziroma zakonski ali podzakonski akt je ravno tako kot vsak tehnični predpis še v fazi osnutka podvržen notifikacijskemu postopku v skladu z Direktivo EU o postopku obveščanja na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov t.i. informacijsko direktivo. Prav gotovo bo nacionalna zakonodaja na področju sistema koncesij za prirejanje iger na srečo predmet usklajevanja s stališči, ki jih odraža sodna praksa Sodišča EU.
Ključne besede: Igre na srečo, sodna praksa, Sodišče EU, prost pretok storitev.
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2691; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (588,81 KB)

7.
KRŠITEV POGODBE IN SANKCIJE V ANGLEŠKEM PRAVU
Monika Skledar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavim sankcije kršitev pogodb v angleškem pravu. Za boljše razumevanje, podam na začetku kratek opis razvoja pogodbenega prava ter dva tipična sistema, ki sta se razvila v angleškem pravu, in sicer sistem common law in sistem equity. Čeprav sodišča niso več ločena na tak način, je še vedno potrebno ločevati sankcije common law in sankcije equity. Na kratko opišem tudi učinke in vrste kršitev. Najpogostejša oz. najsplošnejša sankcija common law je odškodnina. V nadaljevanju navedem in opišem različne kriterije in izračune odškodnin. Prikažem, da se stranki pogodbe lahko tudi sami dogovorita o odškodnini; kadar pa stranki odškodnine nista določili, se uporabi quantum meruit oziroma primerna odškodnina. Možna je tudi restitucija, in sicer v primeru, kadar stranka ni prejela, kar je plačala. Ob neprimerni uporabi odškodnine se, po preudarku sodišča, uporabijo sankcije po equity; to sta izpolnitveni zahtevek in injunction. Vse opisane sankcije podkrepim s primeri iz sodne prakse, kajti angleško pravo temelji na sodni praksi oziroma je pravo primerov (case law). Na koncu diplomskega dela predstavim roke za zastaranje zahtevkov.
Ključne besede: sankcije, common law, equity, odškodnina, quantum meruit, restitucija, izpolnitveni zahtevek, injunction, sodna praksa, zastaranje zahtevkov
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2357; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (673,77 KB)

8.
MEDIACIJA-PRIMERJAVA MED SLOVENSKO IN ANGLEŠKO UREDITVIJO
Klementina Riemer, 2010, diplomsko delo

Opis: Mediacija, kot alternativno reševanje sporov je v Sloveniji dokaj nov institut, medtem, ko je v anglosaškem pravnem sistemu že uveljavljen in dodobra izpeljan način reševanja sporov med strankama. Ker se je sodobna mediacija razvila v angleškem in ameriškem pravnem sistemu, avtorica v svojem delu razpravlja in primerja ureditev mediacije v angleškem in slovenskem prostoru. Avtorica skuša oceniti vpliv mediacije na samo racionalizacijo in pospešitev sodnih postopkov. V prvem delu avtorica opisuje ureditvev mediacije tako v angleškem kot v slovenskem pravnem redu in hrati nakratko opiše komediacijo. Glavno vodilo pri pisanju diplomske naloge je analiziranje in ugotavljanje uspešnosti procesa mediacije v obeh državah ter razvoja mediacije skozi različna časovna obdobja. V drugem delu diplomske naloge avtorica opiše sodno prakso in zakonsko ureditev obeh dražav, ter povdarja pozitivne lastnosti mediacije in vpliv le te na sodne zaostanke. Pri razvoju alternativnega reševanja sporov so prav tako pomembna evropska stališča o alternativnem reševanju sporov, predvsem o mediaciji. Z namenom upeljave mediacije v pravni sistem vsake države članice, je Evropska skupnost izdala Kodeks vedenja in ravnanja za mediatorje in predlagala direktivo o mediaciji. Avtorica osrednjo temo sistematično in analitično opredeljuje skozi celotno diplomsko nalogo in zaključi svoje delo z primerjavo glavnih karakteristik ureditve mediacije v obeh državah, ter predstavi svoje videnje izboljšanja procesa mediacije v Sloveniji.
Ključne besede: mediacija, razvoj, Slovenija, Združeno kraljestvo, sodna praksa, Evropska skupnost, zakonodaja, racionalizacija, sodstvo
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 1978; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (337,05 KB)

9.
STVARNE IN OSEBNE SLUŽNOSTI
Janja Podkrižnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Služnostno pravico lahko uvrstimo med tako imenovane "ljudske pravice", saj njeni zametki segajo daleč v zgodovino. Služnosti so klasičen institut stvarnega prava, ki dajejo enemu pravnemu subjektu upravičenja v razmerju do stvari, ki pripada drugemu subjektu. Za obe pojavni obliki služnosti, tako stvarne kot osebne je značilno, da lahko služnostni upravičenec v določenem obsegu razpolaga s služečo stvarjo in v tem obsegu lastnika te stvari izključuje od izvrševanja lastniških upravičenj. V diplomskem delu sem najprej umestila služnosti v pravni sistem ter osvetlila vire, ki so in še urejajo to materijo na našem območju. V nadaljevanju sem predstavila splošne značilnosti ter načela, ki opredeljujejo služnosti. Pomembno poglavje predstavljajo tudi možnosti oz. načini, ki so na voljo kadar pride do motenja izvrševanja služnosti. V samem jedru sem celovito predstavila obe vrsti služnosti, njune stične točke in razhajanja ter most med njima, ki se kaže v nepravi stvarni služnosti. Prav tako sem vključila sodno prakso. Za zaključek sem sestavila primer pogodbe o ustanovitvi služnosti ter primer konfesorne tožbe.
Ključne besede: stvarne služnosti, osebne služnosti, Stvarnopravni zakonik, neprave stvarne služnosti, sodna praksa, meddržavne služnosti.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 4964; Prenosov: 1378
.pdf Celotno besedilo (425,67 KB)

10.
PRAVICE DELAVCEV PRI ZAPOSLOVANJU ZA DOLOČEN ČAS
Petra Krivec, 2010, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas je ena od fleksibilnih oblik zaposlitve, ki je v Sloveniji zelo razširjena. V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije imajo zgolj tri države članice višje deleže zaposlitve za določen čas. Namen diplomske naloge je prikazati postopek zaposlitve ter pri tem izpostaviti pravice delavcev. Jedro mojega dela je osredotočeno na pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas. Med delavcem in delodajalcem se praviloma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas pa lahko sklepamo le na podlagi objektivnih razlogov, ki opravičujejo sklepanje takšnih pogodb. Zakon prav tako določa najdaljše skupno trajanje zaporednih pogodb za določen čas. V diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Prav tako so pomembne tudi kolektivne pogodbe, ki lahko vsebujejo ugodnejše določbe kot zakoni. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas sem primerjala s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter ugotovila, da imajo delavci zaposleni za določen čas manj pravic in so v mnogo slabšem položaju kot zaposleni za nedoločen čas. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar se pravna ureditev te pogodbe precej razlikuje. Obravnavala sem tudi sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: Pogodba o zaposlitvi za določen čas, fleksibilne oblike zaposlitve, pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, objektivni razlogi, delodajalci, sodna praksa.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 3269; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (442,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici