Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na prehod s podružnične osnovne šole na matično osnovno šolo, ki še vedno velja za precej neraziskano področje in na katerega se po lastnih izkušnjah v šolskem sistemu velikokrat pozablja. Izvedeti smo želeli, kakšna so stališča in pogledi učiteljev, staršev in učencev, njegov pomen za delo učitelja in količina ter način sodelovanja med učitelji in starši. V teoretičnem delu je najprej predstavljen razvoj otroka in njegove razvojne značilnosti z namenom, da pojasnimo, kakšno je razmišljanje in doživljanje otrok anketirane starostne skupine. V nadaljevanju je opisan otrokov prehod iz vrtca v šolo, na podlagi katerega smo ugotovitve nadgradili na prehod s podružnične na matično osnovno šolo. Obravnavani so tudi vzgojni stili in sodelovanje med šolo in starši iz različnih vidikov. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverili in raziskali poglede, stališča in razmišljanja o prehodu s podružnične osnovne šole na matično osnovno šolo. V raziskavo so bili vključeni učitelji, starši in učenci 5. in 6. razreda osnovne šole s podružničnimi šolami. V raziskavi smo ugotovili, da je prehod s podružnične osnovne šole na matično osnovno šolo za starše pomembnejši kot za učitelje, pri katerih v rezultatih ni statistično pomembnih razlik glede na delovno dobo. Starši in učenci so bili s prehodom seznanjeni že pred vstopom v šolo, najpogosteje s pogovori. Ugotovila sem, da učitelji in starši glede prehoda s podružnične osnovne šole na matično osnovno šolo ne komunicirajo posebej, se pa kažejo spremembe v povečani komunikaciji med učitelji, starši in učenci. Učitelji prilagajajo pouk z vključevanjem dodatnih razlag in obrazložitev ter ponavljanja učne snovi z učenci. Rezultati so pokazali, da učitelji do učencev s podružnične osnovne šole čutijo več pozitivnih čustev in so njihovi občutki do njih usmerjeni v pozitivno smer.
Ključne besede: podružnična šola, matična šola, prehod, vzgojni pristopi, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (844,33 KB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava sodelovanje med šolo in domom s posebnim poudarkom na vlogi učenca v tem sodelovanju. V teoretičnem delu opredeljuje sodelovanje med šolo in domom, predstavlja različne oblike in modele sodelovanja, izpostavlja funkcijo sodelovanja ter preverja, kakšne so razlike v sodelovanju med šolo in domom v Sloveniji in Avstriji. Nadalje predstavlja različne dejavnike, ki vplivajo na sodelovanje med šolo in domom, osvetljuje, katere so prednosti in katere slabosti sodelovanja, ter opozori na pomen prilagajanja sodelovanja potrebam časa. Posebno pozornost namenja pomenu vključevanja učencev v sodelovanje med šolo in domom, predvsem izpostavlja pomen učenčevega aktivnega vključevanja v sodelovanje. Osredotoča se na aktivno vključevanje učencev v sodelovanje skozi pogovore s starši in z učenci. Empirični del je bil zasnovan na podlagi izvedbe pedagoškega eksperimenta in je vseboval kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja. Pedagoški eksperiment smo izvedli tako, da smo na izbrani osnovni šoli v Sloveniji uvedli model sodelovanja med učenci, učitelji in starši (t. i. pogovori s starši in z učenci), ki se v Sloveniji do takrat ni izvajal, v Avstriji pa podoben model predstavlja utečeno prakso in zakonsko obvezo. Namen empiričnega dela je bil preveriti, kako se lahko model pogovorov s starši in z učenci implementira v praksi v Sloveniji in kako jih doživljajo učitelji, starši in učenci. Raziskavo smo izvedli v šolskem letu 2020/21. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo anket in intervjujev oz. intervjujev fokusnih skupin, ki so bili opravljeni ob izvedbi eksperimentalnega modela pogovorov s starši in z učenci. V eksperimentalni skupini smo pogovore izvedli dvakrat (januarja 2021 in junija 2021). Raziskava je bila izvedena na priložnostnem vzorcu dveh oddelkov 4. razreda izbrane osnovne šole v Sloveniji. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da vključevanje učencev v sodelovanje med učitelji in starši skozi pogovore s starši in z učenci prispeva k boljšim ocenam zadovoljstva učiteljev, staršev in učencev glede sodelovanja. Starši so izrazili zadovoljstvo s sodelovanjem na pogovorih s starši in z učenci, saj so bili vanje aktivno vključeni. Enako velja za učence, ki jim je bilo všeč, da so lahko v pogovorih aktivno sodelovali, da so lahko podali svoje mnenje in da so si lahko sami zastavili cilje. Tudi razredničarka je izrazila zadovoljstvo s sodelovanjem na pogovorih s starši in z učenci, saj so pogovori po njenem mnenju prispevali k napredku učencev na več področjih in k temu, da je spoznala vse starše ter z njimi spletla dobre odnose. Pogovori s starši in z učenci so prispevali k zaznavanju aktivnejše udeležbe učencev v sodelovanju med šolo in domom ter k zaznavanju prevzemanja večje odgovornosti učencev za lasten uspeh in dejanja. Po pogovorih so starši in razredničarka poročali, da so učenci bolj redno in vestno opravljali šolsko delo, da so si bolj prizadevali za dober šolski uspeh in da so več šolskega dela opravili samostojno. Starši in razredničarka so bili mnenja, da so bili učenci bolj motivirani za dosego ciljev, ker so si jih na pogovoru lahko sami zastavili. Pogovori so prispevali k zaznavanju povečane motivacije učencev za opravljanje šolskega dela, hkrati pa so starši in razredničarka poročali, da so učenci potrebovali manj spodbude s strani drugih za opravljanje šolskega dela. Pogovori so prispevali tudi k manjšemu obsegu vzgojnih težav učencev. Ugotavljamo, da so pogovori s starši in z učenci bili učinkoviti predvsem, ker so omogočali: aktivno participacijo učencev v sodelovanju med šolo in domom, boljši vpogled učiteljev v domače okolje učencev, staršem, da bolje spoznajo svojega otroka v šoli, in učencu, da je izrazil svoje mnenje ter si sam zastavil cilje, kar ga je motiviralo k njihovi uresničitvi. Na podlagi dobljenih rezultatov doktorska disertacija podaja smernice za vključitev pogovorov s starši in z učenci v vzgojno-izobraževalni sistem.
Ključne besede: sodelovanje med šolo in domom, vključevanje učencev v sodelovanje, pogovori s starši in z učenci
Objavljeno v DKUM: 31.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (5,38 MB)

Opis: Strategija turizma občine Brežice 2023–2030 je pomemben dokument za nadaljnji razvoj turistične ponudbe v destinaciji Brežice. Razvoj turistične ponudbe je treba načrtovati in imeti določene cilje. Sodelovanje vseh deležnikov turizma v destinaciji je ključnega pomena za razvoj. Raziskali smo turistično ponudbo destinacije Brežice s poudarkom na gostinstvu. Analiza je pokazala, kako je gostinstvo kot pomemben del turistične ponudbe vključeno v strateško načrtovanje turizma občine Brežice. Raziskava predstavlja trenutno stanje sodelovanja med gostinci in Občino/ZPTM Brežice kot tudi načrte za prihodnost. S pomočjo enajst intervjujev z gostinci in predstavnikom ZPTM smo ugotovili vpliv gostinstva na turistično ponudbo in vključevanje gostinstva v strateško načrtovanje turizma v destinaciji.
Ključne besede: strateško načrtovanje turizma, občina Brežice, gostinstvo, sodelovanje, Strategija turizma občine Brežice 2023–2030
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: V magistrskem delu je prikazana analiza poročanja izbranih avstrijskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Za namen magistrskega dela sta bila analizirana glavna štajerska deželna časnika, Kleine Zeitung in Neue Zeit ter osrednji avstrijski dunajski časniki Der Standard, Die Presse, Kurier in Neue Kronen Zeitung. Pri tem je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Razglasitev samostojne Slovenije, ki se je zgodila 25. junija 1991, je privedla do konfrontacije med slovenskim državnim vodstvom, slovenskimi oboroženimi silami Teritorialno obrambo in slovensko milico na eni strani ter med jugoslovanskim državnim vodstvom v Beogradu in njim podrejenimi Jugoslovansko ljudsko armado, zvezno milico in carino na drugi strani. Jugoslovanske oblasti in Jugoslovanska ljudska armada so želeli ohraniti enotno Jugoslavijo in preprečiti razpad države. Cilj Slovenije je bil obraniti samostojnost in doseči mednarodno priznanje. Pri tem je potrebno omeniti izjemno enotnost slovenskega prebivalstva, ki je tekom vojne za obrambo samostojne Slovenije bodisi v vojaški bodisi v civilni vlogi pripomoglo k temu, da agresor svojega cilja ni dosegel. Razglasitev samostojne države sprva ni naletela na pozitiven odziv v očeh mednarodne skupnosti. V prvi vrsti moramo tu omeniti predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnost, znotraj katere je pomembno vlogo odigrala Nemčija, zasluga za prispevani delež pa pripada tudi Avstriji in Združenim državam Amerike. Avstrijski časopisi so o dogajanju v Sloveniji poročali obširno in kronološko. V Sloveniji so imeli dopisnike, ki so poročali o dogajanju v politiki in na bojišču. Pri deželnih časopisih je potrebno izpostaviti to, da so se za razliko od dunajskih časopisov bolj posvetili dogajanju na meji in obmejnih krajih. V časopisih je bilo zaslediti tudi mnenja in analize o dogajanju v Sloveniji. Avstrijski politični vrh je bil osamosvojitvi Slovenije »neuradno« naklonjen, vendar so pri tem vseskozi poudarjali politiko nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, spoštovanje mednarodnega prava in tudi spoštovanje pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki je z veliko večino na plebiscitu podprl željo po odhodu iz Jugoslavije, na koncu pa to tudi z dejanji tekom vojne za Slovenijo še enkrat potrdil. Poleg državne politike je potrebno izpostaviti aktivnosti avstrijskih lokalnih politikov na nivoju mest in dežel, saj so nekateri izmed njih odločno podprli slovensko osamosvojitev in se slovesnosti 26. junija 1991 tudi sami udeležili. Odpor Teritorialne obrambe in milice je v povezavi s slovenskim političnim lobiranjem na področju diplomacije in odločnostjo slovenskega prebivalstva privedel do tega, da so si vodilne evropske države glede vprašanja Slovenije premislile. Vprašanje ohranitve Jugoslavije je zamenjalo vprašanje prekinitve ognja in »nadaljevanja« procesa osamosvojitve, ki se je 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije tudi zgodilo. Slovenija je s podpisom deklaracije za tri mesece začasno »zamrznila« proces osamosvojitve, s tem pa je postalo jasno, da se v jugoslovansko federacijo ne bo vrnila.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature najprej predstavimo otroka ter značilnosti njegovega razvoja in učenja. Nato opredelimo vlogo otroka in vzgojitelja v samem procesu učenja. Predstavimo pomen naravoslovja v vrtcu in učno strategijo, poimenovano učenje na podlagi nalog. Ta zajema tri faze dela: pripravo na nalogo, nalogo in pregled. Sledi praktični del, v katerem predstavimo ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo izvajanja pripravljene dejavnosti v vrtcu Markovci. Skrbno pripravljeno dejavnost na temo ugotavljanje vpojnosti materialov z uporabo strategije učenja na podlagi nalog smo izvedli v dveh skupinah otrok, starih 4–5 in 5–6 let, ter med njima primerjali pridobljene rezultate. Ugotovili smo, da starejši otroci bolj sodelujejo med sabo. Komunikacija je zahtevnejša in usmerjena na nalogo, dobro razumejo svojo vlogo in vlogo otroka v paru ter težave rešijo znotraj para. Starejši otroci nalogo uspešno rešijo sami, medtem ko mlajši potrebujejo več usmeritev odraslega pri reševanju težav.
Ključne besede: učenje na podlagi nalog, vpojnost materialov, sodelovanje predšolskih otrok, delo v paru.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,38 MB)