| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
43.
44.
Morda brez črnih pik
Bojan Macuh, 2010, poljudni članek

Ključne besede: sociologija, vzgoja in izobraževanje, osnovna šola, poučevanje, učitelji
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 716; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

45.
46.
47.
Sociološki vidiki mikrozgodovine družinskega življenja v 20. stoletju na periferiji srednje Evrope
Ivanka Huber, 2012, doktorska disertacija

Opis: Goričko so, podobno kot ostale slovenske pokrajine, v 20. stoletju zaznamovale prenekatere preizkušnje, kar se je posledično odražalo tudi na mikrozgodovini lokalnega vaškega življenja. V času obeh svetovnih vojn, v medvojnem in povojnem obdobju, v gospodarsko kriznih časih, v času splošnega napredka in prihoda mehanizacije v dotlej tradicionalni način gospodarjenja so bile družinam skupne strategije, ki jih je določalo družbeno-zgodovinsko okolje oz. so bile posledica makrozgodovinskih determinant. Vse to so bile tiste silnice v 20. stoletju, ki so si, četudi za kratek čas, podredile tok družinskega življenja. Okolje, vplivi tradicij, kultura obrobja, vera in družbena preteklost so na Goričkem oblikovali družinsko življenje in bistveno vplivali na način življenja v vaški skupnosti. Tip družine in strategije družinskega življenja so bili skorajda vso 20. stoletje enaki, kar ne pomeni, da ni bilo sprememb, ampak so le-te bile neznatne in se odvijale skozi daljše časovno obdobje. Societalne in demografske spremembe so se namreč na Goričkem začele dogajati predvsem v drugi polovici 20. stoletja; spremembe oblik in kompozicije družine ter maritalne spremembe pa šele ob koncu oz. izteku 20. stoletja. V raziskovanem času in prostoru je prevladovala izvorno razširjena družina, ki je nemalokrat postala okrnjena ali se transformirala v jedrno. Šele ob prehodu iz 20. v 21. stoletje so se začele formirati tudi izvorno jedrne družine. Družina je bila strukturirana kot celota z jasno določeno hierarhijo in je ostala v tej strukturi skorajda do izteka 20. stoletja. Doktorska disertacija, katere znanstveno izhodišče in cilj raziskovanja je sociološki in zgodovinski vidik družine na Goričkem, predstavlja pregled in sociološko analizo teoretičnih in empiričnih spoznanj o družini in družinskem življenju v obravnavanem družbenem prostoru. Kako so posameznika in njegovo družino zaznamovale življenjske postaje, kot temeljno ciljno področje našega raziskovanja, smo ugotavljali na osnovi individualno vodenih intervjujev z intervjuvanci na terenu, družinskih dokumentov in raznih drugih dokumentarnih virov. Opisi, posnetki, sociološka analiza in predvidevanja oblik(e) družin(e) so tako omogočili oblikovanje in prikaz vaškega družinskega življenja v 20. stoletju.
Ključne besede: sociologija družine, historična sociologija, mikrozgodovina, spominske študije, življenjske zgodbe, življenjske postaje, Goričko, Kančevci, Križevci, 20. stoletje
Objavljeno: 18.04.2013; Ogledov: 2616; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (12,52 MB)

48.
UDEJANJANJE CILJEV SODOBNIH KONCEPTOV ZNANJA S POMOČJO PORTFOLIA PRI POUKU SOCIOLOGIJE
Tjaša Bevc, 2015, magistrsko delo

Opis: Sodobna šola upošteva sodobne koncepte znanja, temelječe na razvoju spretnosti in veščin, ki bodo učečim se koristile v nadaljnjem življenju. S tem sodobna šola v ospredje postavlja različne oblike učenja in poučevanja, ki pripomorejo k razvoju le-teh. V magistrski nalogi se ukvarjamo s problematiko udejanjanja sodobnih konceptov znanja v procesu učenja in poučevanja. Osredotočamo se predvsem na učenje in poučevanje s pomočjo portfolija. Glavni namen magistrske naloge z naslovom Udejanjanje ciljev sodobnih konceptov znanja s pomočjo portfolia pri pouku sociologije je s pomočjo pilotne raziskave na srednji šoli dokazati, da ima uvedba portfolia pozitivne učinke v smislu sprejemanja odgovornosti dijakov za usvajanje njihovega znanja, razvijanja samostojnosti v procesu učenja in v okviru tega ustvarjalnosti in samoiniciativnosti. Izhodišče magistrske naloge je predstavljala raziskava, izvedena pri pouku sociologije v tretjem in četrtem letniku srednje šole v šolskem letu 2014/2015. Magistrska naloga s pomočjo raziskave Vpeljava portfolia v pouk sociologije dokazuje, da učenje in poučevanje s pomočjo portfolia pozitivno vpliva na razvoj spretnosti in veščin dijakov in dijakinj.
Ključne besede: srednja šola, sociologija, sodobni koncepti znanja, portfolio, avtentična dejavnost, individualizacija.
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 636; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

49.
50.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici