| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi : magistrsko delo
Jure Bertalanič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi orišemo področje sodobne evolucijske psihologije in njene temeljne teze, predpostavke, načela in omejitve, pod katerimi delujejo raziskovalci na tem področju. Orišemo kratko zgodovino znanstvenega področja in pojasnjujemo razliko med evolucijsko psihologijo in sociobiologijo, dvema ločenima disciplinama, ki se pogosto prepletata. Nato prikažemo nekaj ključnih konceptov področja, kot so univerzalna človeška narava in evolucijske prilagoditve, ter ponazorimo, kako se ti koncepti uporabljajo za opisovanje izvora človeških in družbenih fenomenov. Naslednji del magistrskega dela obravnava temeljne mehanizme evolucijske psihologije, pri čemer standardni družboslovni model, katerega uporaba v sodobni sociologiji prevladuje, primerjamo z integrativnim modelom, ki ga uporabljajo evolucijski psihologi. Večji del je posvečen konceptu modularnosti uma in njegovi konceptualni veljavnosti. Nazadnje ponazorimo običajne kritike evolucijske psihologije iz vrste akademskih disciplin in jih damo pod drobnogled ter ugotavljamo, katere kritike so veljavne in katere napačno označujejo ali napačno razlagajo dejanske razlagalne mehanizme tega področja.
Ključne besede: evolucijska psihologija, sociologija, sociobiologija, determinizem, človeška narava
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (786,27 KB)

2.
Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji
Silvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 23
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Samoupravni komunalni sistem : letno in petletno poročilo
Marjan Brezovšek, 1985, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Prvi vtis pove veliko o človeku. Razgovor za službo, sklepanje novih poznanstev, sprejemni izpiti … Vsak izmed nas se je že kdaj srečal s situacijo, v kateri je moral postaviti prvi vtis ali pa si je na podlagi njega ustvaril mnenje o nekom. Lahko rečemo, da vsak poskuša ugotoviti lastnosti drugega na podlagi informacij, ki so na voljo v določenem trenutku. Na primer na podlagi videza, hobijev, poznanstev, izobrazbe, kulture … si lahko ustvarimo neki okvirni profil, kamor postavimo osebo. Na neki način je vsak izmed nas na določeni točki postavljen v vlogo nekakšnega profilerja ali pa je profiliran. Policija si pri preiskovanju zločinov pomaga z različnimi postopki, med katere spada tudi profiliranje. V diplomskem delu smo se osredotočili na eno izmed tehnik profiliranja, ki se uporablja predvsem pri preiskovanju kaznivih dejanj, kjer je storilec neznan. Ta tehnika se imenuje geografsko profiliranje. Je dokaj sodobna tehnika profiliranja, ki med seboj povezuje serijska kriminalna dejanja. Zanimale so nas njene prednosti in slabosti ter splošna uporabnost geografskega profila pri analizi kriminalnih dejanj. Pri tej tehniki profiliranja je v zadnjih desetletjih prišlo do napredka, k čemur je pripomogel razvoj tehnologije, interneta in programov na področju kartiranja zemljevidov. Da je geografski profil sploh možno izvesti, je pomembno imeti večje število že znanih kaznivih dejanj, ki jih je predvidoma storil isti storilec. Za lažje osredotočanje pri preiskovanju je pomembno tudi to, da prepoznamo, za kakšen tip storilca gre. To razberemo glede na njegovo gibanje po prostoru in tako lahko predvidevamo njegov naslednji korak. Večina ljudi, tudi storilcev, se počuti varneje v bližini svojega doma, saj tako operirajo na območju, ki ga poznajo in kjer imajo občutek varnosti. Z izvedbo geografskega profila odkrijemo najverjetnejšo možnost, kje se storilec nahaja oz. kje deluje. Za nastanek in obstoj geografskega profiliranja so pomembni zemljevidi, ki so danes s pomočjo tehnologije dokaj natančni in obsegajo velika območja. S pomočjo tehnologije in programov za ustvarjanje zemljevidov se lahko podatki nenehno izpopolnjujejo in tudi veliko hitreje ažurirajo, kot so se v preteklosti na mapah oz. kartah, torej na risanih zemljevidih. Danes najdemo že kar nekaj dobrih programov za kartiranje kriminala. Programi temeljijo na matematičnih funkcijah, ki določajo območje ogroženosti in vrnejo prikaz v večdimenzionalni sliki oz. zemljevidu. Da geografski profil nastane, je treba izpolniti več predpostavk. Uporaba in izvedba geografskega profila sta dokaj zapleteni in potrebujeta natančno in obsežno znanje izkušenih preiskovalcev kaznivih dejanj.  
Ključne besede: sociologija, samoupravljanje, komuna, Jugoslavija
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 646; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
5.
Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija : (razdelava pogojev in možnosti postmodernistične sociologije)
Valerija Korošec, 2000, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija (podnaslov 'Razdelava pogojev in možnosti postmodernistične sociologije) predstavlja izhodišče teza, da ima sociološka disciplina 'problem z identiteto', kar se v veliki meri pripisuje 'fragmentaciji discipline na teoretičnem nivoju'. Glede na to je cilj te naloge v preučitvi pogojev in možnosti postmodernistične sociologije, da preseže teoretično razdrobljenost in dihotomije 'uradne' sociologije. Žal pa niti pojem sociologije niti pojem postmodernizma (ali postmoderne), na katerega se naslanja poimenovanje 'postmodernistična sociologija' nista enoznačno, natančno in konsenzualno opredeljena, spričo česar je bil potreben zaris (sedanjega) stanja v okviru sociološkega in v okviru postmodernističnega diskurza, kjer so se izkristalizirala najbolj problematična vprašanja. Predvsem v okviru relativno mladega postmodernističnega diskurza, je bilo vloženega kar nekaj truda v konsistentno, koherentno in smiselno predstavitev postmoderne, postmodernizma, postmodernistične paradigme mišljenja in postmodernistične sociologije. V zarisu postmodernističnega diskurza je postmoderna predstavljena kot tisti najširši pojem, s katerim je mogoče poimenovati sodobno družbo. V delu polja postmoderne je mogoče govoriti o postmodernizmu v smislu kulturnih in intelektualnih trendov oz. premikov. Znotraj postmodernizma pa je mogoče govoriti o postmodernizmu kot 'intelektualnem fenomenu', ki na določen način podaja in zaobjema epistemološke, ontološke in metodološke predpostavke (izhodišča) postmodernizma. Na tem 'fenomenu' sloni tudi zaris postmodernistične sociologije, tj. na epistemoloških, ontoloških in metodoloških predpostavkah podanih, v okviru postmodernizma. V pogledu 'ocene pogojev in možnosti' postmodernistične sociologije glede na 'uradno' sociološko disciplinarno matrico je bila postmodernistična sociologija soočena s tematikami, kot so: proces deideologizacije, reinterpretacija 'zgodovinskega spomina' sociološke discipline, 'jedro' sociologije na način štirih konstitutivnih vprašanj sociologije (vprašanje družbenega reda, vprašanje odnosa med posameznikom in družbo, vprašanje družbenega razvoja in vprašanje epistemološkega modela sociologije) in proces 'pluralistične konvergence na ravni teorij'. V okviru slednjega je bila postmodernistična sociologija soočena s sociološkimi teorijami, kot so: simbolični interakcionizem, etnometodologija, funkcionalizem in marksizem. Kot rezultat teh soočenj se je zdela upravičena ugotovitev, da je mogoče postmodernistično sociologijo videti kot fenomenološko orientirano sociologijo, ki do določene mere lahko prispeva h konsolidaciji sociološke discipline - v pogledu teoretične fragmentiranosti kot tudi v pogledu 'imidža' sociologije. Ob vprašanju umestitve postmodernistične sociologije v okvir sociološke discipline pa se je pokazalo, da moramo upoštevati širši okvir, tj. okvir, v katerem se je pojavil in razvil postmodernizem. Razvoj postmodernizma je bil koncipiran v skladu s Kuhnovim konceptom paradigme. Kot rezultat raziskave razvoja postmodernizma se je zdela možna ugotovitev, da je 'prejšnja', tj. moderna misel v veliki meri 'dekonstruirana' in 'deevalvrana' v okviru dveh polov epistemološkega prostora moderne, tj. moderne filozofije in pozitivistične moderne znanosti. V okviru te naloge se tako 'možnost' postmodernistične paradigme mišljenja kaže na treh nivojih: kot epistemologija, ontologija in metodologija človeka ob koncu 20. stoletja, kot specifični pogled na preteklost (moderno) ter kot Kuhnovski pogled na razvoj družbe ali znanosti. V pogledu vprašanja postmodernistične paradigme mišljenja in sociologije se v postmodernistični perspektivi podaja ocena, da sta moderna in 'uradna' sociologija deevalvriani v meri, kot sta vezani na moderno filozofijo in moderno znanost, tj. na misel moderne. V postmodernistični perspektivi se tako postmodernistična sociologija kaže kot možnost 'nove' sociologije, v okviru 'uradne' discipline pa kot ena od fenomenološko orientiranih sociologij ali celo kot sinteza le-teh. Na splošno pa je mogoče reči, da je narava te raziskave preozko zastavljena, da bi omogočala kaj več kot ugotovitev, da je vse, kar je povezano s postmodernizmom, še vedno zelo 'kontradiktorno' in 'nedoločljivo' – hkrati, in kljub temu, pa vredno premisleka, saj postmodernizem deluje tako, da 'znano' pokaže v novi luči in tako odpira vedno 'nova' vprašanja - tudi v okvirih sociologije. Prvi razlogi za pisanje doktorske naloge z naslovom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija s podnaslovom 'Razdelava pogojev in možnosti postmodernistične sociologije' so bili v večji meri subjektivne narave. S prihodom na delovno mesto asistentke na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na Oddelku za sociologijo, sem se namreč soočila z zahtevo, ki velja na Univerzi, da poglobim in razširim fond (svojega) sociološkega znanja.
Ključne besede: postmodernizem, sociologija, disertacije
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1344; Prenosov: 0

6.
Delo Milice Bergant in razumevanje koncepta permisivne vzgoje
Suzana Fideršek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja biografijo Milice Bergant in podrobneje analizira nekaj njenih ključnih del. Njena glavna dela mejijo pretežno na področje pedagoške sociologije. Nas je zanimala predvsem njena konceptualizacija permisivnega vzgojnega koncepta, ki se pomembno razlikuje od današnjega koncepta permisivne vzgoje oziroma vsedopuščajoče laissez-faire vzgoje. Prizadevanja Milice Bergant za konceptualizacijo permisivnega vzgojnega koncepta bomo prikazali na primeru Eksperimenta v Logatcu – akcijske raziskave, ki jo je Bergantova med leti 1967 in 1971, skupaj s sodelavci, izvedla z namenom uvajanja permisivne vzgoje v vzgojne zavode, kjer je do tedaj pretežno prevladoval represivni vzgojni stil. Glavni namen tega teoretičnega dela je bil primerjalno osvetliti poglede na permisivnost s strani Bergantove s pogledi na permisivnost v današnji sodobni družbi.
Ključne besede: Milica Bergant, pedagoška sociologija, permisivni vzgojni koncept, Eksperiment v Logatcu.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1662; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Vloga in pomen medpredmetnega povezovanja geografije in sociologije s stališča gimnazijskih učiteljev geografije in/ali sociologije v Sloveniji
Alen Štandeker, 2017, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo preučili tematiko medpredmetnega povezovanja (MP) in jo povezali z vključevanjem medpredmetnih vsebin pri pouku geografije ter sociologije v gimnazijah. Z razpošiljanjem delno standardiziranih elektronskih intervjujev in kvalitativno analizo pridobljenih podatkov smo izvedli raziskavo stališč na vzorcu dveh gimnazijskih učiteljev geografije ter dveh gimnazijskih učiteljic sociologije v Sloveniji. Intervjuvani učitelji so si enotni, da je MP geografije in sociologije pri pouku smiselno, kadar s tem največ pridobijo učenci. Trdijo, da je prevladujoč odnos drugih deležnikov, tj. sodelavcev in ravnateljev, izrazito naklonjen MP pri pouku. Trije od štirih intervjuvanih učiteljev MP med geografijo in sociologijo pri pouku praktično ne izvajajo. Delovna doba učiteljev ne vpliva na pogostost uporabe MP geografije in sociologije pri pouku. Intervjuvani učitelji se v okviru MP pri pouku srečujejo predvsem s tehničnimi ovirami. Nihče od intervjuvanih učiteljev pri načrtovanju MP geografije in sociologije ne uporablja učnega načrta (UN) predmeta, ki ga sam ne poučuje. Intervjuvani učitelji so imeli v karierah vselej možnost dodatnega strokovnega usposabljanja. Omenjeni zagovarjajo uporabo načela aktualizacije pri pouku in opozarjajo na nujnost posluževanja tega načela. V empiričnem oziroma praktičnem delu magistrskega dela smo analizirali učni načrt predmetov geografija in sociologija z vidika MP ter zapisali pet predlogov možnosti MP obravnavanih predmetov s poudarkom na aktualizaciji vsebine.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, geografija, sociologija, gimnazija, učitelji geografije, učitelji sociologije, učni predlogi
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 1843; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Dinamika delavske zavesti
Jadwiga Staniszkis, 1983, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Jadwiga Staniszkis, sociologija, socializem, delavski razred, Poljska
Objavljeno v DKUM: 01.08.2017; Ogledov: 1259; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (10,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Hervardi, Valenčič in vprašanje rasizma
Boris Vezjak, 2015, strokovni članek

Ključne besede: rasizem, ekstremizem, Hervardi, mediji, sodišče, sociologija
Objavljeno v DKUM: 01.08.2017; Ogledov: 1471; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici