1. Slovenska jezikovna infrastruktura kot jezikovnopolitično vprašanje : potrebe in pričakovanja jezikovnih uporabnikovNina Ledinek, 2018, strokovni članek Opis: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1965; Prenosov: 92
 Celotno besedilo (553,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Proces adaptacji zapożyczeń językowych : czynniki socjo- i psycholingwistyczne wobec zróżnicowania anglicyzmów w wybranych językach słowiańskichMateusz Warchał, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Prilagajanje prevzetih besed: socio- in psiholingvistični dejavniki različenja anglicizmov v izbranih slovanskih jezikih
Prilagajanje prevzetih besed se med drugim uresničuje na didaktičnem, glotodidaktičnem in prevajalskem področju. Eden izmed praktičnih rezultatov jezikovne analize je ugotavljanje splošnojezikovnih pravil, načinov in mehanizmov adaptacije. Prispevek poskuša pokazati prevzemanje tujih besed na fonološki, morfološki in semantični ravni, in sicer s pomočjo izbranih angleških izposojenk v slovenskem, hrvaškem, srbskem in bosanskem jeziku.
Ključne besede: jezikoslovje, psiholingvistika, sociolingvistika, anglicizmi, anglizmi, internacionalizmi, slovanski jeziki, primerjalna metoda
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1110; Prenosov: 153
Celotno besedilo (258,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Slovenski jezik v sočasnem sporazumevalnem prostoruDrago Unuk, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Družbene spremembe, sporazumevalna pomnožitev in tehnološke spremembe so ustvarile stopnjevano potrebo po večji dinamičnosti in variantnosti tudi v jeziku in z jezikom. Sočasno sporazumevanje temelji na govornosti, ki spreminja pojmovanje standardiziranosti jezika, ta je tradicionalno temeljila na pisnosti. Statična standardizirana različica postaja manj pomembna, družbena in sporazumevalna dinamika proizvajata drugačne in nove različice jezika, te se močno notranje razčlenjujejo in interferirajo pod izrazitejšim vplivom standardnega jezika (zemljepisna narečja), mednarodnosti sporazumevanja in kompleksne dejavnosti nosilcev (družbena narečja). V javno sfero se opazno širi pogovornost. Izrazito se povečuje število poklicnih poimenovanj, ki nastopajo kot najbolj dinamični del besedišča, obenem pa narašča njihovo vstopanje v druge jezikovne različice in stile sporočanja. Posameznik z jezikom uresničuje tako svojo individualnost in ustvarjalnost kot pripadnost družbeni in kulturni skupini v aktualnem sporazumevalnem prostoru. Pomembnost vloge jezika v izobraževalnem procesu se kaže v dejstvu, da je jezik tudi način pridobivanja in oblikovanja znanja.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna dinamika, variantnost jezika, pogovornost, digitalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1251; Prenosov: 131
Celotno besedilo (214,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Spletna konferenca Pojavi internacionalizacije v slovanskih jezikihIrena Stramljič Breznik, 2009, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: slovanski jeziki, sociolingvistika, internacionalizacija, posvetovanja, internet, 2009
Objavljeno v DKUM: 09.06.2017; Ogledov: 1055; Prenosov: 67
Celotno besedilo (316,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Zasidranost pregovorov v besedišču govorcev slovenskega jezikaAlja Lipavic Oštir, Anja Vasiljevič, Mihaela Koletnik, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek prikazuje rezultate anket o poznavanju in rabi slovenskih pregovorov pri skupini informantov različne starosti v Sloveniji. Pre- govori so del njihovega pasivnega leksikona (povprečno poznavanje v 83 % in raba v 24 % pri govorjenju ter 12 % pri pisanju). Razlike kažejo tudi sociodemografski parametri, tako poznavanje pregovorov linearno narašča z izobrazbo informantov. Parameter kraj bivanja ni pokazal statistično pomenljivih razlik, enako velja tudi za parameter spol. Anketa je pokazala nekaj razlik tudi med posameznimi narečnimi skupinami. Nekatera odstopanja bi lahko pojasnile le nadaljnje raziskave, ki bi gotovo odprle tudi nova vprašanja in nakazale nove poti raziskovanja.
Ključne besede: pregovori, jezikovna raba, sociolingvistika, izobrazba, starost, spol, narečja
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 1519; Prenosov: 367
Celotno besedilo (499,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes: Slovensko ali knjižno - kako je prav? Maribor: Aristej, Slavistično društvo Maribor, 2015. 152 str.Alenka Valh Lopert, 2016, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, ocene knjig, narečja, socialne zvrsti, knjižni jezik, pogovorni jezik, sociolingvistika, učenci, dijaki
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 1820; Prenosov: 107
Celotno besedilo (333,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. UPORABA ČRNSKE ANGLEŠČINE IN AMERIŠKEGA SLANGA ŽENSKIH RAP IZVAJALKDijana Žabkar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Uporaba črnske angleščine in ameriškega slanga pri ženskih rap izvajalkah predstavlja uporabo izbranih značilnosti afriško-ameriške angleščine in ameriškega slenga na primerih izbranih ženskih rap izvajalk. Glavni cilj naloge je predstaviti probleme spolnosti, sovraštva do žensk, napadov do temnopoltih žensk v rap glasbi in njihove obrambne mehanizme s prikazom poetike in govornih praks rap glasbe na podlagi izbranih slovničnih prvin afriško-ameriške angleščine in ameriškega slenga.
Da bi razumeli izpostavljene probleme, v diplomski nalogi predstavimo tudi glavne značilnosti ameriškega slenga in ameriške angleščine kot tudi slovnične značilnosti in besedišče afriško-ameriške angleščine. Za namen diplomske naloge bomo nekaj besed namenili tudi rap glasbi in Hip-Hop feminizmu.
Empirični del naloge je namenjen prikazu uporabe izbranih značilnosti afriško-ameriške angleščine in ameriškega slenga, ki temelji na analizi 29 glasbenih besedil sedmih ženskih afriško-ameriških rap izvajalk.
Ključne besede: ženske, rap glasba, sociolingvistika, jezik in spol, črnskaangleščina, ameriški slang
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1332; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,13 MB) |
|
