Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi orišemo področje sodobne evolucijske psihologije in njene temeljne teze, predpostavke, načela in omejitve, pod katerimi delujejo raziskovalci na tem področju. Orišemo kratko zgodovino znanstvenega področja in pojasnjujemo razliko med evolucijsko psihologijo in sociobiologijo, dvema ločenima disciplinama, ki se pogosto prepletata. Nato prikažemo nekaj ključnih konceptov področja, kot so univerzalna človeška narava in evolucijske prilagoditve, ter ponazorimo, kako se ti koncepti uporabljajo za opisovanje izvora človeških in družbenih fenomenov. Naslednji del magistrskega dela obravnava temeljne mehanizme evolucijske psihologije, pri čemer standardni družboslovni model, katerega uporaba v sodobni sociologiji prevladuje, primerjamo z integrativnim modelom, ki ga uporabljajo evolucijski psihologi. Večji del je posvečen konceptu modularnosti uma in njegovi konceptualni veljavnosti. Nazadnje ponazorimo običajne kritike evolucijske psihologije iz vrste akademskih disciplin in jih damo pod drobnogled ter ugotavljamo, katere kritike so veljavne in katere napačno označujejo ali napačno razlagajo dejanske razlagalne mehanizme tega področja.
Keywords: evolucijska psihologija, sociologija, sociobiologija, determinizem, človeška narava
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 465; Downloads: 62
Full text (786,27 KB)

Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti, ali obstajajo razlike med moško in žensko nezvestobo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na zgodovinske, kulturne in družbene vidike nezvestobe in njihov vpliv na razlike med spoloma. Ugotavljali smo, kako individualizacija posameznikov in spremenjena vloga žensk vplivata na porast nezvestobe pri ženskem spolu. Razložili smo tri teorije, ki se ukvarjajo z nezvestobo in spolom: evolucijsko, »double-shot« hipotezo in sociobiologijo. V empiričnem delu smo z analizo ankete preverjali pet hipotez. Cilj je ugotoviti, ali moški res varajo pogosteje kot ženske, kakšna je povezava spola in starosti, ko pride do varanja, ali se percepcija varanja razlikuje glede na spol, ali so ženske res tiste, ki varanje bolj obžalujejo in ali obstajajo razlike med spoloma v vzrokih, zakaj do varanja sploh pride. Rezultati so pokazali, da razlik med spoloma v pogostosti varanja ni, pri vseh ostalih hipotezah pa razlike so, ampak rezultati niso bili vedno v skladu z našimi predpostavkami.
Keywords: nezvestoba, varanje, afera, evolucijska teorija, »double-shot« hipoteza, sociobiologija
Published in DKUM: 10.12.2014; Views: 2193; Downloads: 527
Full text (869,26 KB)