| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem
Ksenija Vidovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Socialna varnost je v današnjem času ključnega pomena. Njen cilj je državljanom zagotoviti varnost v primerih starosti, bolezni, invalidnosti, izgube dela, materinstva in smrti. Finančna sredstva se za ta sistem pridobivajo s pomočjo obveznega plačevanja prispevkov, v katerega plačujejo zaposleni, samozaposleni, družbeniki, kmetje in nekateri drugi. Plačevanje prispevkov je temeljna dolžnost tako zavarovanca, kot tudi njegovega delodajalca. V zameno za prispevke, v primeru socialnega primera upravičenci prejmejo denarne dajatve. Zelo podoben sistem velja tudi v Republiki Hrvaški. Slovenskim državljanom predstavlja glavni problem pri plačevanju prispevkov njihova višina, ki kar precej zmanjša njihov prejemek. V primerjavi z visokimi obveznimi prispevki, pa so dajatve nizke, saj je vedno več prejemnikov socialnih dajatev. Tudi v primerjavi z državami OECD Slovenci plačujemo ene iz med višjih prispevkov, kljub temu da ima veliko držav višji BDP na prebivalca. Krčenje pravic v javnih sistemih, bi naj spodbujalo državljane k vključevanju v prostovoljna in zasebna zavarovanja ali varčevanja v javnih in zasebnih institucijah. Nekateri ekonomisti zmanjšanje teh pravic podpirajo, saj bo lahko le tako ostal sistem socialne varnosti vzdržen.
Keywords: Prispevki za socialno varnost, obveznost, socialno zavarovanje, dajatve, osnove in stopnje za plačilo prispevkov.
Published: 28.11.2016; Views: 899; Downloads: 101
.pdf Full text (983,33 KB)

2.
Obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost oseb iz delovnega razmerja in za samozaposlene v Republiki Sloveniji v primerjavi z Združenim kraljestvom
Manja Ravničan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Socialna varnost deluje po predpisanih načelih in predstavlja zaščito, ko nastopi socialni problem. Do zaščite so upravičeni vsi, ki redno in v skladu s predpisi plačujejo prispevke za socialno varnost. Ti prispevki vključujejo prispevke pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva, prispevke starševskega varstva in prispevke za zaposlovanje. Podrobneje smo spoznali mednarodne in nacionalne vire, ki so pogoj za delovanje in obstoj socialne varnosti. Analizirali smo ureditev plačevanja prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji in v Združenem kraljestvu. Zakonodajo na področju socialne varnosti zaposlenih in samozaposlenih oseb v državah smo podrobneje preučili, primerjali in potrdili, da so prispevki v Združenem kraljestvu v primerjavi z Republiko Slovenijo nižji, kar smo dokazali s konkretnimi izračuni.
Keywords: socialna varnost, socialno zavarovanje, prispevki za socialno varnost, zakonska obveznost, samozaposlene osebe, delodajalec, zaposleni
Published: 14.11.2016; Views: 606; Downloads: 92
.pdf Full text (562,44 KB)

3.
ANALIZA NADZORA NAD OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM OBVEZNIH PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST OD DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Mitja Vodušek, 2016, master's thesis

Abstract: Večina sistemov socialne varnosti v svetu se danes sooča s problematiko zadostnega financiranja. Ob neugodnih demografskih kazalcih in slabi državni ureditvi so najbolj na udaru pokojninski sistemi, kar še posebej velja za sisteme dokladnega financiranja, značilne za države centralne Evrope in tudi Slovenijo. Nezadostnost financiranja zgolj s prispevki iz obveznih zavarovanj na osnovi solidarnosti in vzajemnosti vodi k iskanju novih rešitev. Ob nujnem reformiranju socialnih, predvsem pokojninskih sistemov, se pojavi tudi vprašanje glede zadostne učinkovitosti nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem obveznih prispevkov za socialno varnost. Po učinkovitosti je naš sistem nadzora in pobiranja obveznih prispevkov primerljiv s sistemi v svetu. Tudi tuji sistemi se ukvarjajo s podobnimi problemi kot mi. V osnovi lahko opredelimo dva osnovna modela pobiranja obveznih prispevkov za socialno varnost. Po enem nadzorno funkcijo in funkcijo pobiranja prispevkov opravlja finančna ali davčna uprava, pri drugem modelu pa je nadzor in pobiranje prepuščen socialnim zavodom ali posebni socialni agenciji. Slednji sistemi so trenutno prevladujoči, vendar gre trend v smeri pobiranja in nadzora socialnih prispevkov s strani centralnih davčnih uprav. Države so vzpostavile nadzore preko svojih organov z različnimi pristojnostmi in vlogo v sistemu nadzora. V Sloveniji so se državni organi pristojni za nadzor pobiranja obveznih socialnih prispevkov oblikovali z razvojem pravne ureditve države po osamosvojitvi. Vstop Slovenije v EU je glede nadzora prinesel nove dimenzije. Prilagajanje zahtevam po prostem pretoku blaga, storitev, dela in kapitala, je povzročilo na nekaterih področjih manjšo učinkovitost organov nadzora, saj prost finančni pretok omogoča tudi večje možnosti izogibanja plačevanju davkov in prispevkov. Finančni tokovi so se globalizirali, temu so zelo počasi sledile tudi države s svojimi nadzornimi organi. Bistveni premiki bodo še potrebni, tako na nacionalni, predvsem pa na globalni ravni z ureditvijo ustreznih pretokov informacij med bančnimi institucijami ter organi nadzora posameznih držav. V Sloveniji je nosilec nadzora Finančna uprava Republike Slovenije. Pokojninski in zdravstveni zavod nimata večjih pristojnosti glede nadzora in pobiranja obveznih prispevkov. V magistrski nalogi so podrobneje opredeljeni postopki nadzora po davčni zakonodaji in najpogostejše oblike nepravilnosti, ki se v praksi ugotavljajo v nadzoru. Pri tem so predmet proučevanja predvsem obvezni prispevki za socialno varnost od dohodkov iz delovnega razmerja, saj slednji predstavljajo glavnino vseh pobranih obveznih prispevkov za socialno varnost pri nas. V tem kontekst so predstavljene zakonske določbe s področja davčnega prava, delovnega prava in prava socialne varnosti. Za učinkovitejši nadzor bi veljalo razmisliti o možnostih sprememb nekaterih zakonskih določb, ter izboljšati delovanje davčnega nadzora in inšpekcijskih služb. Slabo je še vedno urejeno področje pravnega varstva delavcev in odgovornosti delodajalcev, ki ne plačujejo obveznih prispevkov. Več pozornosti mora država nameniti tudi področju ozaveščanja davčnih zavezancev o pomenu plačevanja davkov in prispevkov, ter dvigu davčne kulture.
Keywords: socialna varnost, socialno zavarovanje, financiranje socialne varnosti obvezni prispevki za socialno varnost, dohodki iz delovnega razmerja, davčni postopek, davčni nadzor.
Published: 19.10.2016; Views: 1636; Downloads: 197
.pdf Full text (1,72 MB)

4.
Prispevki za socialno varnost pri čezmejnem opravljanju dela
Tanja Magister, 2016, master's thesis

Abstract: Dohodki posameznikov v Sloveniji so precej obremenjeni s prispevki za socialno varnost v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Pri čezmejnem opravljanju dela pa so posamezniki z vidika prispevkov za socialno varnost lahko v bistveno boljšem ali pa tudi bistveno slabšem položaju. Slovenska zakonodaja za napotene delavce na primer predpisuje izvzetje dela plače za delo v tujini iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, v kolikor pa se posameznik vključi v socialno zavarovanje v tujini, je obremenitev delavca s prispevki za socialno varnost vsaj v večini evropskih držav nižja. Problem se pojavlja predvsem takrat, ko je posameznik predmet dvojnih prispevkov za socialno varnost (npr., ko je zaposlen in vključen v sistem socialnega zavarovanja v tujini, v Sloveniji pa je prostovoljno vključen v sistem obveznega zavarovanja, ter ko je zaposlen in vključen v sistem socialne varnosti v Sloveniji, medtem ko obstaja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost tudi v drugi državi, kjer se delo (deloma) opravlja), kar bistveno zniža njegov neto dohodek. Na obremenitev posameznika dodatno vpliva davčna obravnava prispevkov za socialno varnost, ki se ne priznajo vedno za namene znižanja davčne osnove za odmero dohodnine posameznika. V zvezi s presojanjem ali plačani prispevki znižujejo davčno osnovo posameznika ali ne obstaja kar nekaj nejasnosti, kakor tudi v povezavi s postopki, povezanimi s poročanjem za namene prispevkov za socialno varnost, vključitvijo v zavarovanje, pridobivanjem konvencijskih potrdil itd. Izvajanje mednarodnih aktov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti je tudi zaradi tega včasih oteženo, predvsem v primerih atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno delo upokojencev itd.), čeprav se vprašanja odpirajo tudi pri čezmejnem opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z izvajanjem tozadevne slovenske zakonodaje kakor tudi veljavnih mednarodnih aktov (bilateralnih sporazumov itd.) bi bilo to področje smiselno bolj ustrezno urediti, postopke v zvezi z izvajanjem navedenih predpisov pa poenostaviti in zavezancem tako omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Keywords: prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, čezmejno opravljanje dela, napotitev, zaposlitev v več državah
Published: 15.09.2016; Views: 1057; Downloads: 111
.pdf Full text (2,37 MB)

5.
6.
DAVČNI VIDIKI PREKARNEGA DELA V SLOVENIJI
Tina Gubenšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo pisali o prekarnem delu v Sloveniji. Opredelili bomo pojem ''prekarno delo'' in našteli različne oblike prekarnega dela v Sloveniji. Za primerjavo bomo pisali tudi o oblikah prekarnega dela v drugih državah ter o migrantih, ki so po našem mnenju najbolj izpostavljena skupina t. i. prekarnih delavcev. Nato se bomo osredotočili na davčne vidike teh oblik dela. Najprej bomo predstavili pravne podlage za obdavčitev posameznih oblik prekarnega dela. Pravna podlaga je lahko dohodnina, prispevki za obvezno socialno zavarovanje, posebni davek na določene prejemke in koncesije. Z lastnimi izračuni bomo prikazali obdavčitev posameznih oblik prekarnega dela in stroške delodajalca, ki jih ima s t. i. prekarnim delavcem. Na podlagi izračunov bomo primerjali stroške delodajalca pri različnih oblikah dela in prikazali, kako obdavčitev posameznih oblik dela vpliva na stroške delodajalca. Podali bomo predloge ukrepov na področju davčne zakonodaje, ki bi po našem mnenju lahko preprečili anomalije pri obdavčitvi dela fizičnih oseb.
Keywords: prekarno delo, prekarni delavec, davčni vidiki prekarnega dela, obdavčitev dela, dohodnina, prispevki za obvezno socialno zavarovanje, posebni davek na določene prejemke, koncesije, stroški delodajalca
Published: 24.04.2013; Views: 1951; Downloads: 473
.pdf Full text (1,63 MB)

7.
8.
9.
OBDAVČITEV PLAČ: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Milovan Jovanović, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Plače so obremenjene s prispevki za socialno varnost, saj je potrebno plačati prispevke iz in na plačo, dodatno obremenitev pa je še dohodnina. Države vplivajo na stroške dela z davčnimi olajšavami, širjenjem ali oženjem davčne osnove ter omejitvami pri plačilu prispevkov. Obe obravnavani državi Slovenija in Srbija omogočata nižanje davčne osnove z davčnimi olajšavami, ki pridejo najbolj do izraza pri nižjih dohodkih. Pri prispevkih veljajo tudi določene omejitve, v Srbiji ne plačujejo prispevkov na dohodke, ki so višji od petkratnika povprečne plače v državi, v Sloveniji je tak primer regres za letni dopust, od katerega se ne plačujejo prispevki. Razlike so tudi v zajemanju dohodkov in povračil, ki sestavljajo davčno osnovo ali osnovo za plačilo prispevkov. V Sloveniji se praviloma ne plačuje prispevkov in davkov od povračil stroškov, v Srbiji pa je večina povračil vključena v osnovo za plačilo davkov in prispevkov. V Srbiji so nižji stroški dela posledica nominalno nižjih plač, bolj ugodna obdavčitev velja samo za višje plače.
Keywords: obdavčitev plač v Sloveniji in Srbiji, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, prispevki za socialno zavarovanje, povračila stroškov.
Published: 29.06.2011; Views: 3807; Downloads: 297
.pdf Full text (624,63 KB)

10.
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST S POUDARKOM NA ODGOVORNOSTI DELODAJALCA
Tjaša Zupan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Finančna nedisciplina na področju prispevkov za socialno varnost je v Sloveniji prisotna že vrsto let, država pa se pri ureditvi te problematike zdi nemočna. Da je dejansko stanje na področju plačila prispevkov za socialno varnost slabo, se ve, vendar pa to še ne pomeni tudi teoretično slabo zasnovanega sistema. Največji problem pri vzpostavitvi finančne discipline namreč predstavlja izvajanje sistema v praksi, kar se kaže predvsem v pomanjkanju nadzora pristojnih institucij in nekorektnem delovanju tako delodajalca kot državnih organov. V diplomskem delu je analiziran sistem socialne varnosti s poudarkom na odgovornosti delodajalca. Predstavljene so sankcije, ki doletijo delodajalca, ki zavestno krši predpise s področja socialne varnosti, hkrati pa je predstavljena tudi vloga države, ki mora, če želi izpolnjevati svoje ustavne obveznosti, oblikovati ustrezno socialno politiko in vzpostaviti učinkovit sistema socialne varnosti. Čeprav problem neplačevanja prispevkov zajema celotno področje sistema socialne varnosti, pa so v tem diplomskem delu zajeti le prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj neplačilo le-teh povzroča posledice z dolgoročnim učinkom, pa tudi zaposleni so v primeru neplačila te vrste prispevkov najbolj oškodovani. Z enakim problemom neplačevanja prispevkov se srečujejo tudi ostale evropske države. Tako je v zadnjem delu predstavljena ureditev sistema socialne varnosti na Švedskem, Madžarskem in v Bolgariji.
Keywords: Prispevki za socialno varnost, socialna zavarovanja, obveznost, delodajalec, odgovornost, matična evidenca, pokojninsko zavarovanje, kazenske sankcije
Published: 28.07.2010; Views: 2988; Downloads: 570
.pdf Full text (440,80 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica