| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ZAPOSLOVANJE MLADIH IN NJIHOVA SOCIALNA VARNOST
Selma Čerič, 2011, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi prihaja do bistvenih sprememb pri prehodih mladih na področje dela in v zaposlitev, saj ti postajajo kompleksnejši in bolj diferencirani kot v preteklosti. Opuščanje koncepta polne zaposlenosti prispeva k večji negotovosti pri osamosvajanju in vstopanju mladih v svet dela. V sedanjem času je veliko pozornosti namenjene fleksibilnim zaposlitvam. Vse bolj se vpeljujejo nove nestandardne oz. postmoderne oblike zaposlovanja, kot so samozaposlovanje, zaposlitev za določen čas in s skrajšanim delovnim časom. Odprto ostaja vprašanje, ali te zaposlitve vodijo v stabilno zaposlitev ali predstavljajo past in vodijo mlade v marginalizacijo in izključenost. Za mlade je značilno, da že v času šolanja občasno sezonsko, počitniško ali honorarno bolj ali manj redno opravljajo delo za plačilo in občasno vstopajo na trg dela. Dotok mladih iz šol med brezposelne je značilen za vse države. Prispevajo k vsem vrstam brezposelnosti: k frikcijski, ker prvič iščejo primerna delovna mesta, za kar jim manjka ustreznih izkušenj; k ciklični zaradi sezonsko neenakomernega zapuščanja šol in k strukturni, ker sistem rednega izobraževanja pogosto ne sledi ali ne more slediti spremembam v strukturi proizvodnje, pri čemer mladim manjka predvsem ustreznih delovnih izkušenj. Zanje je torej značilno menjavanje nezaposlenosti z obštudijskimi in delnimi zaposlitvami. Večina jih pogosto vstopa v začasna delovna razmerja in so zaradi tega izpostavljeni tveganju zaporednih obdobij brezposelnosti. Pri selekciji zaposlitev gre v prvi vrsti za kriterij izobrazbe oziroma kvalificiranosti in delovnih izkušenj, v želji po minimaliziranju tveganja pa delodajalci vse bolj ocenjujejo tudi določene osebnostne lastnosti, kot so zanesljivost, prizadevnost itd. Ti pogoji za vstop na trg dela najbolj oblikujejo ranljive skupine mladih, med katere spadajo posamezniki s pomanjkljivo izobrazbo, neustrezno kvalifikacijo, mladi iz nižjih socialnih slojev in manjšin, imigranti ter v določenih okoliščinah dekleta. Te skupine še posebej izstopajo tam, kjer je splošna stopnja brezposelnosti velika. Ugotovitve European youth foruma (2001) kažejo, da v zadnjih dveh desetletjih prehajanje mladih v svet dela zaznamujejo tri glavne spremembe: čas prehoda zaradi podaljševanja izobraževanja nastopi v poznejši fazi posameznikovega življenja; trajanje prehoda se podaljšuje zaradi negotovosti na trgu dela in vključevanja v občasne oblike dela; mladi pa so zaradi deregulacije trga delovne sile, sprememb v sistemu socialnega varstva in zmanjševanja povprečnih dohodkov bolj ranljivi in nezavarovani. Vpogled v statistiko podatkov (Letno poročilo Zavoda RS za zaposlovanje) razkrije, da se problematika brezposelnosti mladih v Sloveniji kljub celotni ugodni sliki relativno nizke stopnje brezposelnosti v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami aktualizira in da narašča predvsem brezposelnost prvih iskalcev zaposlitve. Vendar pa se je stopnja mladih brezposelnih zaradi gospodarske krize v preteklem letu kar precej dvignila. Statistični podatki kažejo, da je imela Evropska unija pred zadnjo pridružitvijo novih članic približno sedem milijonov mladih brezposelnih, starih do 25 let, od teh 40 % dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so bili brezposelni več kot leto dni. Višja stopnja brezposelnosti pri mladih kot v drugih starostnih skupinah je sicer pričakovana, ugotovitve pa kažejo, da je v Evropi brezposelnost mladih višja od stopnje brezposelnosti celotne populacije, zato je opozoriti na resnost problema marginalizacije in izključenosti mladih. V zadnjih letih število srednješolcev in diplomantov strmo narašča, trg delovne sile pa žal takšnega bremena ne zmore. Mogoče ni toliko problem v številu delovnih mest kot to, da so delovna mesta za določene poklice omejena, iskalcev tovrstnih zaposlitev pa je enostavno preveč. Slovenska ekonomija se vedno bolj razvija v smeri tehnološko zahtevne in storitveno naravnane ekonomije, kar predpostavlja potrebo po visoko i
Ključne besede: Mladi, brezposelnost, vstop na trg delovne sile, študentsko delo, socialni status, socialna varnost.
Objavljeno: 01.08.2011; Ogledov: 2195; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
4.
VPLIV SOCIALNEGA STATUSA NA PROSTOČASNE DEJAVNOSTI ŠTUDENTOV
Katja Gomboc, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo vpliva socialnega statusa na prostočasne dejavnosti študentov. Glavni namen je bil, ugotoviti kakšen je socialni status študentov, koliko prostega časa imajo študenti in s katerimi prostočasnimi dejavnostmi se ukvarjajo, kakšna je stopnja dobrega počutja v prostem času ter ali socialni status študentov vpliva na izbiro prostočasnih dejavnosti oziroma posledično na samo kakovost preživetega prostega časa. V raziskavi, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, je sodelovalo 368 študentov Filozofske fakultete Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da so študenti po socialnem statusu precej nesamostojni, saj jih večina biva pri starših, hkrati pa so prav starši tisti, ki jim pripomorejo pri reševanju socialnega statusa. Študenti so mnenja, da imajo dovolj prostega časa, prevladujejo pa predvsem pasivne prostočasne dejavnosti, kot so druženje s prijatelji, ukvarjanje z računalnikom, sproščanje, ukvarjanje s socialnimi omrežji in lenarjenje. Stopnja dobrega počutja v prostem času je dobra. Razpoložljiva finančna sredstva oziroma socialni status študentov pa nima večjega vpliva na prostočasne dejavnosti oziroma na kakovost prostega časa.
Ključne besede: Študenti, socialni status, prosti čas, dejavnosti prostega časa, dobro počutje.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1418; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (625,73 KB)

5.
SOCIALNI STATUS DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU PO PRAVU EVROPSKE UNIJE
Taja Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Status delavke na porodniškem dopustu po pravu EU ni točno urejen. Položaj delavke je urejen z določbami, ki urejajo položaj delavcev na splošno. Primarno pravo iz tega področja je vsebovano v besedilu člena 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja pravico delavca do prostega gibanja na območju EU. Člen 45 odpravlja diskriminacijo na podlagi nacionalnega državljanstva v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi zaposlitvenimi in delovnimi pogoji. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve na podlagi javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja. Položaj delavca je podrobneje urejen z Direktivo 2004/38, ki predstavlja vir sekundarnega prava EU. Vendar se tudi Direktiva 2004/38, ne nanaša na poseben položaj delavke na porodniškem dopustu. Zato je Sodišče s sodbo v zadevi Jessy Saint Prix vzpostavilo sodno prakso na področju socialnih pravic delavk, ki niso državljanke države gostiteljice. Dejstvo je namreč, da so socialne pravice v EU neločljivo povezane s statusom delavke, oziroma s priznavanjem le tega. Zato je v zadevi Jessy Saint Prix Sodišče moralo najprej ugotoviti, ali gospa Saint Prix izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa “delavca” oziroma, ali so določbe člena 7(3) Direktive 2004/38 navedene taksativno ali ne. V diplomskem delu ugotavljam, da je Sodišče po preučitvi vseh primarnih in sekundarnih pravnih virov sprejelo stališče, da pogoji za ohranitev statusa delavca, ki so navedeni v določbi člena 7(3) Direktive 2004/38 niso navedeni taksativno, saj je pojem “delavca” avtonomen pojem prava EU in ga je potrebno razlagati široko. To pomeni, da pojma “delavca” ne morejo zožati določbe sekundarnega prava. Sodišče je odločilo, da ženska, ki je začasno prostovoljno prenehala z delom in iskanjem dela zaradi omejitev visoke nosečnosti in posledic rojstva otroka, ne izgubi statusa delavca, če se na delo vrne v razumnem roku. Razumni rok se določi na podlagi nacionalne zakonodaje in prakse uveljavljene v vsaki državi članici. Nadalje v diplomskem delu ugotavljam, da primer Jessy Saint Prix ni osamljen in da se je s podobnimi primeri v preteklosti srečevalo tudi Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike. V zadevi Gedulding proti Aiello, je navedeno sodišče sprejelo odločitev, da ženska ni upravičena do prejemanja nadomestila za primer odsotnosti z dela, zaradi začasne nezmožnosti za delo, če je le-ta posledica normalne nosečnosti. Po mnenju Vrhovnega sodišča ZDA v tem primeru ne gre za diskriminacijo na podlagi spola. Zaključujem, da je področje socialne varnosti, ki pokriva noseče ženske in ženske, ki so pred kratkim rodile, v večinski pristojnosti držav članic. Toda pravo EU preko določb o prostem gibanju in določb o status delavca posredno vpliva tudi na področje teh pravic in širi njihov obseg.
Ključne besede: Status delavca, PDEU, Direktiva 2004/38, socialni status, socialne pravice, zadeva Jessy Saint Prix, zadeva Gedulding proti Aiello
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1729; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (14,59 MB)

6.
VLOGA ŠOLE PRI ZMANJŠEVANJU UČINKOV REVŠČINE
Josipa Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicije in različne teorije revščine. Pojasnili smo odnos in razliko med revščino in socialno izključenostjo ter predstavili podatke o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji. V nadaljevanju smo pojasnili, kako revščina prizadeva kakovost življenja ter razvojne in izobraževalne možnosti. Posebno pozornost smo namenili vlogi šole pri zmanjševanju učinkov revščine. Tukaj smo se ukvarjali s splošnimi načeli vzgoje in izobraževanja, vrednotami v šoli ter enakostjo oz. neenakostjo v izobraževanju. Osvetlili smo tudi pomembnost krepitve socialnega kapitala v šolah in vrtcih ter pomembnost sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji, svetovalnimi delavci in starši. Na koncu smo pokazali, kako sta povezani šola in oblikovanje samopodobe ter osvetlili pomembnost prostovoljnega dela v šolstvu. V empiričnem delu smo osvetlili socialno-ekonomski status (SES) učencev 9. razredov mariborskih osnovnih šol z vidika izobrazbe staršev ter materialnega in socialnega kapitala družine. V nadaljevanju smo se ukvarjali s prostočasnimi aktivnostmi učencev, učnim uspehom pri posameznih predmetih in reševanjem osebnih in učnih težav učencev v šoli. Zanimale so nas učenčeve poklicne aspiracije ter razlika med željami in možnostmi izbire srednje šole in opravljanja bodočega poklica. Na koncu smo ugotavljali, kakšen je vpliv staršev in učiteljev pri izbiri srednje šole učencev. Temeljni namen empirične raziskave je proučevanje povezanosti med socialno-ekonomskim statusom učencev 9. razreda na eni strani ter njihovo učno uspešnostjo in poklicno orientacijo na drugi strani. Ugotovili smo, da pri večini predmetov SES vpliva na učni uspeh. Ta razlika se pojavlja pri naravoslovnih predmetih, jezikih in zgodovini. Pri teh predmetih velja, da učenci z višjim SES dosežejo boljše ocene kot pa učenci z nižjim SES. Statistično značilna razlika obstaja tudi med poklicnimi aspiracijami in SES. Učenci z višjim SES težijo k temu, da se vpišejo na šole, ki prinašajo višjo stopnjo izobrazbe, kot učenci z nižjim SES.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, socialno-ekonomski status, socialni in ekonomski kapital, učni uspeh, poklicne aspiracije.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1250; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

7.
Vpliv socialnega položaja na športno dejavnost otrok v obdobju zgodnje adolescence
Anja Molnar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bilo ugotoviti, povezanost izobrazbe očeta s športno dejavnostjo otrok v obdobju zgodnje adolescence. V raziskavi je sodelovalo 344 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 154 deklic, starih 10,4 leta (SO = 0,914) in 190 dečkov, starih 10,35 leta (SO = 0,945) Podatki, so bili pridobljeni v okviru projekta z naslovom »SODOBNI TRENDI TELESNEGA, GIBALNEGA IN OSEBNOSTNEGA RAZVOJA SLOVENSKIH OSNOVNOŠOLCEV – SOCIALNI STATUS IN ŽIVLJENJSKI SLOG STA POMEMBNA DEJAVNIKA OTROKOVEGA RAZVOJA«. Podatki o socialnem položaju družine so bili pridobljeni s pomočjo »Vprašalnika o socialnem položaju družine«. Vprašalnik, uporabljen v okviru te raziskave, za meritve športne dejavnosti, je vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, ki je bil uporabljen v številnih slovenskih študijah. Starši anketirancev so bili z anketo seznanjeni in so z njo soglašali. Na osnovi izobrazbe očeta, smo otroke razdelili v skupine, katerih očetje imajo nizko, srednjo in visoko izobrazbo. Za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti s socialnim položajem je bila uporabljena analiza variance (ANOVA) in izračun velikosti učinka (η2). Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta statistično značilno vpliva na število minut na dan, ki jih dečki namenijo športni dejavnosti, ne pa tudi na športno dejavnost deklic. Dečki očetov s srednjo izobrazbo so na dan športno dejavni 92 minut, le 4 minute manj so športno dejavni dečki očetov z visoko izobrazbo. 60 minut na dan, pa športni dejavnosti namenijo dečki očetov z nizko izobrazbo. Pri deklicah so najbolj športno dejavne tiste, katerih očetje imajo visoko izobrazbo, te namenijo športni dejavnosti 64 minut. 11 minut manj športni dejavnosti na dan namenijo deklice iz skupine očetov s srednjo izobrazbo, 48 minut na dan pa so dejavne deklice iz skupine očetov z nizko izobrazbo.
Ključne besede: socialni status, gibalne dejavnosti, zgodnja adolescenca, drugo triletje, družbeni položaj, gibalne dejavnosti
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 696; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (951,61 KB)

8.
Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikih
Anja Mikl, 2020, magistrsko delo

Opis: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Ključne besede: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 96; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (713,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici