1. Vloga vzgojitelja pri razvijanju socialnih odnosov med otroki v vrtcu : diplomsko deloAnamarija Poredoš, 2023, undergraduate thesis Abstract: Z vključitvijo v vrtec se otroci soočajo z novim, nepoznanim okoljem in z različnimi novimi socialnimi odnosi, ki jih razvijajo v vrtčevskem okolju.
V diplomskem delu smo se usmerili na socialne odnose med otroki in na to, kako se ti razvijajo in kakšno vlogo imajo pri razvijanju socialnih odnosov strokovni delavci v vrtcu.
V naši raziskavi je sodelovalo 100 strokovnih delavcev vrtca (vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev). Ugotovili smo, da strokovni delavci družino, vrtec in vrstnike ocenjujejo kot zelo pomembne za otrokov socialni razvoj, da pripisujejo zelo pomembno vlogo izražanju, prepoznavanju in nadziranju lastnih čustev za socialni razvoj otroka. Prav tako smo ugotovili, da strokovni delavci prepoznavajo odnos, ki ga ima otrok s starši, kot najpomembnejšega.
Otroci imajo občasno težave s prilagajanjem v skupini in z vzpostavljanjem socialnih odnosov z drugimi otroki.
Večina strokovnih delavcev ocenjuje občutek varnosti in pogovor kot zelo pomembna načina, s katerima vplivajo na socialni razvoj otroka. Večji del strokovnih delavcev se na antisocialno vedenje otroka odzove s pogovorom, na prosocialno vedenje pa s pohvalo.
Večji del strokovnih delavcev v vrtcu pogosto izvaja dejavnosti za razvijanje socialnih spretnosti otrok.
Keywords: Socialni razvoj otroka, odnosi med otroki, strokovni delavci, vrtec.
Published in DKUM: 25.04.2023; Views: 1010; Downloads: 201
 Full text (1,66 MB) |
2. Otrokovi odzivi v konfliktnih situacijah glede na spol in starostJanja Törnar, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Otrokovi odzivi v konfliktnih situacijah glede na spol in starost smo v prvi vrsti opredelili, kakšen pomen za otroka nosi socialni razvoj, ob tem pa opisali tudi medsebojne odnose.
Osredinili smo se na pojem konflikt in vključili definicije različnih avtorjev. V nadaljevanju smo našteli vrste konfliktov in jih na kratko opisali, za tem pa opisali vzroke konfliktov ter preko opredelitev posameznih avtorjev potrdili tudi lastno mnenje, da se vzroki za nastanek konfliktov od posameznika do posameznika razlikujejo. Sledila je opredelitev odzivov na konflikte, kjer smo se osredinili na to, kako se posamezniki odzivajo na konflikte, kako so odzivi na konflikte povezani z družino, na kakšen način se na konflikte odzivajo deklice in dečki ter poiskali opredelitve, kakšna je razlika v odzivanju na konflikte glede na starost. K temu smo v nadaljevanju dodali še načine reševanja konfliktov, ki smo jih povzeli po različni literaturi. Na koncu teoretičnega dela pa smo vključili tudi komunikacijo in jo opredelili z definicijami različnih avtorjev.
V empiričnem delu smo z metodo anketiranja pridobili podatke, ki smo jih predstavili v obliki grafov in opisa. Z analizo podatkov smo ugotovili, da konflikt med otroki najpogosteje nastane zaradi igrač, da med dečki konflikt nastane pogosteje kot pa med deklicami, da se deklice na konflikte najpogosteje odzivajo z jokom, dečki pa z agresijo in da so pri dečkih glavni povod za nastanek konflikta igrače, pri deklicah pa pomoč vzgojiteljici.
V zaključku diplomskega dela smo ovrednotili hipoteze in predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli med prebiranjem literature in z analizo rezultatov ankete.
Keywords: Predšolski otrok, socialni razvoj otroka, konflikti, spol, starost, komunikacija.
Published in DKUM: 15.05.2019; Views: 1476; Downloads: 167
Full text (1,85 MB) |
3. DRAMATIZACIJA V VRTCU Z RAZVIJANJEM SOCIALNIH KOMPETENCJasmina Belec, 2012, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge sta na podlagi strokovne literature opredeljena lutka in njen pomen v predšolskem obdobju, kako jo lahko uporabimo. V nadaljevanju je predstavljen otrokov razvoj ob igri z lutko, socialni razvoj otroka ob dramskih dejavnostih in razvoj socialnih kompetenc pri predšolskem otroku. Pri teoretičnem delu je dodano še poglavje, kako s komunikacijo preko lutk razvijamo socialne kompetence v vrtcu.
Namen praktičnega dela je bila priprava dramatizacije »O, polžu, ki je kupoval novo hiško«, pri kateri smo s pomočjo lutk in z različnimi dejavnostmi razvijali socialne kompetence pri otrocih v skupini. Prav tako smo želeli otrokom omogočiti več preživetega časa z lutkami. Predstavljene so tako priprave za izvajanje načrtovanih dejavnosti, z natančno zastavljenimi cilji, potekom dela, kakor tudi evalvacije. Dodan je tudi slikovni material, ki je nastal ob izvajanju dejavnosti v vrtcu Križevci pri Ljutomeru, v starostni skupini 4–6 let. V projekt je bila vključena tudi mlajša skupina otrok, in sicer 3–4 let. Projekt je zajemal enajst priprav, v katere so bila vključena vsa vzgojna področja s Kurikuluma. Priprava dramatizacije je trajala štiri tedne. Otroci so z navdušenjem in z zanimanjem sodelovali prav pri vseh vodenih dejavnostih, ki smo jih pripravili. Pri tem smo jih usmerjali, spodbujali in jim pomagali pri uresničitvi njihovih idej, zamisli, želja. S projektom smo dosegli svoj namen in na podlagi različnih motivacij z lutkami in drugimi dejavnostmi razvili socialne kompetence v skupini predšolskih otrok ter s tem otrokom ponudili prijetno izkušnjo.
Keywords: Predšolska vzgoja, otrok, lutka, socialni razvoj otroka, komunikacija, socialne kompetence, projekt, dramatizacija, medpodročne povezave.
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 6443; Downloads: 730
Full text (5,87 MB) |
4. ZNAKOVNI JEZIK KOT OBLIKA KOMUNIKACIJE MED VZGOJITELJEM IN OTROKOMTadeja Kaučič, 2011, undergraduate thesis Abstract: Otrok je po svoji naravi socialno bitje. S prihodom na svet skuša navezati stik z osebami v svojem neposrednem okolju. Razumevanje otrokovih potreb in interesov pa je zaradi nerazumevanja signalov za starše ali druge odrasle osebe v prvih letih otrokovega življenja mnogokrat precej težavno. V pomoč nam je predvsem čustveni izraz otroka, ki pa je kljub temu (pre)večkrat narobe razumljen. Med dojenčkom (malčkom) in odraslo osebo tako prihaja do konfliktov in frustracij.
Za pisanje diplomske naloge z naslovom »Znakovni jezik kot oblika komunikacije med vzgojiteljem in otrokom« smo se odločili zaradi možnosti njene uporabe v praksi. Znakovni jezik dojenčka odpira nove možnosti za delo v prvem starostnem obdobju v vrtcih, hkrati pa se ponuja kot nadgradnja in popestritev dnevne rutine v starejših oddelkih. Pri tem smo uporabili deskriptivno in komparativno metodologijo dela. Deskriptivno metodo smo uporabili na nivoju opisovanja dejstev in navajanju definicij. Komparativno metodo smo uporabili na nivoju primerjanja dejstev in odnosov.
V prvem delu smo se dotaknili razvoja otroka, bolj obširno pa smo obdelali socialni razvoj otroka. Problematiko smo obravnavali z vidika različnih teoretičnih pristopov. Podrobneje smo si razjasnili tudi različne komunikacijske procese, ki potekajo med otrokom in odraslimi osebami (starši, vzgojitelji).
V nadaljevanju smo se osredotočili na znakovni jezik dojenčka. V diplomskem delu smo razjasnili, kaj znakovni jezik dojenčka sploh je, zakaj ga uporabljati, opredelili smo različne pojavne oblike znakovnega jezika po svetu, ocenili pa smo tudi, kdaj pričeti (oziroma prenehati) z njegovo uporabo. Ogledali smo si nekaj uporabnih gest znakovnega jezika dojenčka, ki jih lahko vpeljemo v življenje tako doma kot v vrtcu. Po preletu teoretičnih podatkov pa smo se lotili povezave znakovnega jezika dojenčka s praktičnim delom v vrtcu, ki med drugim vsebuje tudi nekaj napotkov in praktičnih dejavnosti za delo v vrtcih.
Keywords: Znakovni jezik dojenčka, socialni razvoj otroka, socialno učenje, komunikacija, predšolski otrok, dojenček, malček.
Published in DKUM: 08.07.2011; Views: 3653; Downloads: 452
Full text (574,35 KB) |
5. POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKAVesna Hriberšek, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka.
V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu.
V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Keywords: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Published in DKUM: 17.11.2009; Views: 4408; Downloads: 1011
Full text (449,34 KB) |
