Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti v poznejšem življenju. Po številu samomorov med osebami starejšimi nad 65. let se Slovenija uvršča v sam evropski in tudi svetovni vrh. Pri pregledu predhodnik študij s področja samomorilnega vedenja zasledimo, da je področje socialnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje med starejšimi odraslimi relativno slabše raziskano. V pričujoči študiji smo na vzorcu 104 starejših odraslih preučili odnos med socialnimi dejavniki, natančneje med stopnjo socialne izolacije, občutkom osamljenosti, prisotnostjo občutka, da je starostnik drugim v breme, in občutkom odtujenosti v medosebnih odnosih ter tveganjem za samomorilno vedenje. Za namen študije smo uporabili testno baterijo, ki je sestavljena iz vprašanj o demografskih podatkih in socialni izolaciji osebe. Stopnjo tveganje za samomorilno vedenje smo merili s Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS), občutek, da je oseba drugim v breme, in občutek odtujenosti v medosebnih odnosih pa z Vprašalnikom medosebnih potreb (INQ-15). Občutek osamljenosti je bil ocenjen s krajšo različico Lestvice osamljenosti (UCLA). Povzamemo lahko, da je z vidika duševnega zdravja bistvenega pomena osmišljanje starosti in ohranjanje prijateljskih, socialnih vezi, ki, kot je razvidno tudi iz predhodnih raziskav, predstavljajo pomemben preventivni dejavnik samomorilnega vedenja in dobrega duševnega zdravja.
Ključne besede: starejši odrasli, samomorilno vedenje, socialni dejavniki tveganja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 659; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,50 MB)