SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREJEMKI V PARTNERSKIH ŽIVLJENJSKIH SKUPNOSTIH
Sonja Humek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je analiza in primerjava denarnih prejemkov glede na zakonski stan partnerjev, ki sta različnega spola in živita v življenjski skupnosti. Moški in ženska, ki sta sklenila zakonsko zvezo in tako registrirala svojo skupnost, sta navzven povezana do razveze ali smrti. Partnerja, ki tega nista storila, sta pravno ravno tako zavezana, kot zakonca, vendar pa je njuno skupnost potrebno dokazati, kadar jo hočeta uveljaviti. Dokazati pa jo je potrebno takrat, kadar hoče eden izmed partnerjev pridobiti kakšno pravico, katere podlaga je ta zveza. Po drugi strani, pa je zamolčanje in zanikanje obstoja takšne zveze predvsem težko dokazati takrat, ko pristojni organ odloča o podelitvi posamezne pravice in sumi na obstoj zunajzakonske skupnosti, pa jo partnerja iz take zveze zanikata. Kadar zunajzakonska skupnost dejansko obstaja, pa jo partnerja zamolčita, prihaja do neupravičenih prejemkov in subvencij, predvsem v višini zneskov le teh. Na ta način prihaja do večjega črpanja sredstev iz državnega ali občinskega proračuna, zaradi takšnih, dejansko neupravičenih zahtevkov, pa imajo zato ostali posledično, dejansko potrebni pomoči, nižje prejemke. Problem je tudi kopičenje prejemkov, saj se določeni socialni transferji ne štejejo v celotni dohodek upravičencev, ki je podlaga za izračun posameznega prejemka. Rešitve za ureditev razmer na tem področju bo na novo uredil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. S tem zakonom se bo v veliki meri onemogočilo in preprečilo danes pogosto izkoriščanje in zloraba sistema pri podeljevanju denarnih prejemkov.
Ključne besede: denarni prejemki, življenjska skupnost, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, družina, enostarševska družina, socialni transferji, kopičenje prejemkov, neupravičeni prejemki, socialne pravice.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 1623; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (581,99 KB)

2.
Zdravstvene in socialne pravice za starejše
Milijana Zrnić - Kević, 2011, diplomsko delo

Opis: Gerontologija je znanstveno preučevanje vseh fenomenov staranja. Staranje se domnevno nanaša na upadanje življenskih funkcij v odrasli dobi. O staranju prebivalstva govorimo, kadar se delež prebivalstva nad določeno starostno mejo (običajno 65 let) povečuje, sočasno pa se zmanjšuje število otrok, mlajših od 15 let in podaljšuje življenska doba prebivalcev. V številnih državah je opazna vedno daljša življenska doba in posledično naraščanje deleža populacije starejših. Slovenija in tudi druge države se morajo zato, glede na napovedi in staranje prebivalstva, primerno odzivati in prilagajati sisteme socialne varnosti. Zagotavljanje pravic do kakovostnega življenja v starosti ne pomeni le reševanje materialnih problemov, skrbi za prilagoditev finančne vzdržnosti pokojnin, zdravstvenih, socialnovarstvenih in drugih sistemov, ampak tudi reševanje nematerialnih potreb. Na kakovostno življenje je zato potrebno gledati iz treh enako pomembnih stališč za vsakega človeka: socialnega omrežja, zdravstvenega stanja in ekonomskega statusa. Pravica do socialne varnosti je temeljna človekova pravica in je določena tudi v slovenski ustavi. Socialno varstvo ureja Zakon o socialnem varstvu, kateri obsega storitve in ukrepe, namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Pravico do zdravstvenega varstva ima vsakdo, katere določa ZZVZZ. Pri obsegu in vrsti pravic, zakon ne deli zavarovanih oseb glede na starost, ampak že od vsega začetka je zakon vseboval nekatere varovalke za zaščito materialno ogroženih, invalidnih in starih ljudi. Večjo enakost v dostopu do storitev in drugih pravic bi moral zagotoviti Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Ključne besede: gerontologija, starost, staranje, zdravstvene pravice, socialne pravice, dolgotrajna oskrba.
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 1495; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (386,38 KB)

3.
SOCIALNA VARNOST ŠTUDENTOV STARŠEV
Neja Kokot, 2015, diplomsko delo

Opis: S sistemom socialne varnosti se zagotavlja zaščita osebam na določenem teritoriju v primeru izpada dohodka (na primer starševstva) ali povečanih stroškov (na primer oblikovanje družine) skozi proces družbene solidarnosti. Socialna varnost je stanje v katerem osebe, ki v primeru osebnih ali premoženjskih stisk - socialna tveganja ali riziki, uživajo nujno pomoč. Sistem socialne varnosti zagotavlja študentom, ki so med študijem postali starši, pravice, ki so vezane na sam status študenta in takšne pravice, ki se pridobijo, glede na izpolnjevanje pogojev, ne glede na status študenta. Študentske družine so posebne družine, pri katerih sta eden ali oba starša še študenta. Čeprav statusa študentskih družin naša zakonodaja ne opredeljuje, so študentom staršem priznane posebne pravice prav zaradi nadaljevanja oziroma dokončanja študija in izpolnjevanja družinskih obveznosti (vzgoja, varstvo otrok,...). Pravice, ki pripadajo študentom staršem so: pravice iz družinskih prejemkov, pravice iz naslova socialnih zavarovanj, posebne pravice pri študiju in socialno - varstvene pravice. Prav tako se v okviru socialne varnosti študentom staršem zagotavlja pomoč in sodelovanje s Klubi študentskih družin, ki delujejo v okviru študentskih organizacij. Do uveljavitve Zakona o uravnoteženju javnih financ se je mladim družinam zagotavljala pomoč pri rešitvi prvega stanovanjskega vprašanja v obliki subvencioniranja nakupa, gradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti ali najema stanovanja.
Ključne besede: Socialna varnost, študentje, starševstvo, družina, socialne pravice.
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 824; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

4.
SOCIALNI STATUS DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU PO PRAVU EVROPSKE UNIJE
Taja Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Status delavke na porodniškem dopustu po pravu EU ni točno urejen. Položaj delavke je urejen z določbami, ki urejajo položaj delavcev na splošno. Primarno pravo iz tega področja je vsebovano v besedilu člena 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja pravico delavca do prostega gibanja na območju EU. Člen 45 odpravlja diskriminacijo na podlagi nacionalnega državljanstva v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi zaposlitvenimi in delovnimi pogoji. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve na podlagi javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja. Položaj delavca je podrobneje urejen z Direktivo 2004/38, ki predstavlja vir sekundarnega prava EU. Vendar se tudi Direktiva 2004/38, ne nanaša na poseben položaj delavke na porodniškem dopustu. Zato je Sodišče s sodbo v zadevi Jessy Saint Prix vzpostavilo sodno prakso na področju socialnih pravic delavk, ki niso državljanke države gostiteljice. Dejstvo je namreč, da so socialne pravice v EU neločljivo povezane s statusom delavke, oziroma s priznavanjem le tega. Zato je v zadevi Jessy Saint Prix Sodišče moralo najprej ugotoviti, ali gospa Saint Prix izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa “delavca” oziroma, ali so določbe člena 7(3) Direktive 2004/38 navedene taksativno ali ne. V diplomskem delu ugotavljam, da je Sodišče po preučitvi vseh primarnih in sekundarnih pravnih virov sprejelo stališče, da pogoji za ohranitev statusa delavca, ki so navedeni v določbi člena 7(3) Direktive 2004/38 niso navedeni taksativno, saj je pojem “delavca” avtonomen pojem prava EU in ga je potrebno razlagati široko. To pomeni, da pojma “delavca” ne morejo zožati določbe sekundarnega prava. Sodišče je odločilo, da ženska, ki je začasno prostovoljno prenehala z delom in iskanjem dela zaradi omejitev visoke nosečnosti in posledic rojstva otroka, ne izgubi statusa delavca, če se na delo vrne v razumnem roku. Razumni rok se določi na podlagi nacionalne zakonodaje in prakse uveljavljene v vsaki državi članici. Nadalje v diplomskem delu ugotavljam, da primer Jessy Saint Prix ni osamljen in da se je s podobnimi primeri v preteklosti srečevalo tudi Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike. V zadevi Gedulding proti Aiello, je navedeno sodišče sprejelo odločitev, da ženska ni upravičena do prejemanja nadomestila za primer odsotnosti z dela, zaradi začasne nezmožnosti za delo, če je le-ta posledica normalne nosečnosti. Po mnenju Vrhovnega sodišča ZDA v tem primeru ne gre za diskriminacijo na podlagi spola. Zaključujem, da je področje socialne varnosti, ki pokriva noseče ženske in ženske, ki so pred kratkim rodile, v večinski pristojnosti držav članic. Toda pravo EU preko določb o prostem gibanju in določb o status delavca posredno vpliva tudi na področje teh pravic in širi njihov obseg.
Ključne besede: Status delavca, PDEU, Direktiva 2004/38, socialni status, socialne pravice, zadeva Jessy Saint Prix, zadeva Gedulding proti Aiello
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 811; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (14,59 MB)

5.
Pravice in obveznosti pomorščakov pri zaposlitvi
Renata Hodošček, 2016, diplomsko delo

Opis: Delo pomoščakov, zaradi narave dela in specifike pomorskega prava, predstavlja posebno področje v delovnem pravu in delovno pravnih razmerjih. Pomorsko pravo je na podlagi različnih običajev ter zakonov močno unificirano in realativno enako veljavno na globalnem nivoju. Pomorščake lahko štejemo kot poseben poklic, ki se od drugih razlikuje po zahtevi za neprekinjeno prisotnost pri delu, po izpostavljenosti nepredvidenim vremenskim razmeram in morskim pogojem ter po pogojenosti različnim administrativnim in birokratskim ureditvam različnih držav. Iz teh razlogov so se mednarodne organizacije, kot so Mednarodna organizacija dela in Mednarodna pomorska organizacija, močno borile za enotno in ozko delovno pravno ureditev položaja pomorščakov in za njihove pravice iz delovno pravnih razmerji. Skozi ureditev Pomorskega zakonika in ratifikacije mednarodnih konvencij, je tudi Republika Slovenija svoje pomorsko pravo približala in izenačila z mednarodnimi pravnimi akti, veljavnimi na vseh morjih ter tako uredila in omogočila pravice in pogoje za opravljanje tega specifičnega poklica.
Ključne besede: pomorsko pravo - zaposlovanje pomorščakov - socialne pravice pomorščakov - Mednarodna organizacija dela (MOD) – Mednarodna pomorska organizacija (IMO) - Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu (MLC) - Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov (STCW) - pogodba o zaposlitvi pomorščakov
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 347; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
PRAVICA DO POKOJNINE
Anita Labohar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom "Pravica do pokojnine" preko podrobne analize odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije obravnava številna v praksi sporna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev pravice do pokojnine. Prvi del magistrskega dela se nanaša predvsem na socialno varnost in na njeno vsebinsko opredelitev, saj je le-ta bistvenega pomena za uresničevanje ustavne človekove pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Poleg tega pa je v tem delu opredeljen še sam pojem pokojnine skupaj s splošnimi značilnostmi. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča na pravico do pokojnine kot ustavno človekovo pravico. Namenjen je obravnavi v praksi spornih vprašanj, ki se nanašajo na ustavnopravno jedro pravice do pokojnine, na njeno ustavnopravno varstvo, na dopustnost posegov v pričakovane in pridobljene pravice z vidika prave in neprave retroaktivnosti, v zvezi s čimer so predstavljene tudi pomembnejše odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na višino pokojnine ter na dopustnost spreminjanja višine pokojnine, odmerjene s pravnomočno odločbo, izpostavljene pa so tudi posebnosti v zvezi s pravnimi sredstvi in vloga države pri delovanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je do sedaj sprejelo mnogo meritornih odločitev s področja socialne varnosti, na koncu pa je izpostavljena zadeva U-I-264/2013, o kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo v tem letu in pri obravnavanju katere se je izoblikovalo mnogo različnih stališč.
Ključne besede: pokojnina, pravica do pokojnine, pokojnina kot ustavna pravica, ustavne človekove pravice, ustavnost, socialna varnost, socialne pravice, pokojninski sistem, sodna praksa, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Ustavno sodišče Republike Slovenije
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 377; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Avtonomija držav članic EU do podeljevanja socialnih dajatev državljanom drugih držav članic
Mojca Muhič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati avtonomijo držav članic pri podeljevanju socialnih dajatev državljanom drugih držav članic EU. Izhajam iz tega, da je temelj evropskega povezovanja pravica do prostega gibanja državljanov EU, ki je tudi ena izmed temeljnih svoboščin. Prosto se lahko gibljejo ekonomsko aktivne osebe in ekonomsko neaktivne osebe. V Evropski uniji (odslej EU) je zagotovljeno prosto gibanje delavcev, ki vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic EU. Delavec (ekonomsko aktivna oseba) ima pravico do dajatev socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, odvisnost ali starost ter v primeru izgube zaposlitve, v skladu s pravili, ki jih določajo pravo EU ter nacionalne zakonodaje in običaji. Do teh prejemkov ima pravico v enaki meri kot državljani države gostiteljice. Ekonomsko neaktivnim osebam iz drugih držav članic, pa država članica EU ni dolžna podeliti teh pravic. To je odvisno od držav članic EU in njihove avtonomije, ki je determinirana z novejšo sodno prakso, na katero so znatno vplivale javne razprave o migracijski politiki. Posledično se je v zadnjem obdobju pojavilo v veliko državah članicah EU tudi prepričanje, da ljudje migrirajo predvsem zaradi pridobivanja socialnih ugodnosti, ki vključujejo socialne pravice in dajatve. Zato so države članice EU otežile pogoje za pridobivanje teh pravic. V nedavnih razsodbah Sodišča EU se je razsodilo, da države članice EU omejijo pridobitev nekaterih socialnih dajatev drugim državljanom EU, da bi zaščitile nacionalno blaginjo in s tem znatno povečale svojo stopnjo avtonomije. Sodišče EU je izpostavilo, da je pravica do prebivanja za več kot tri mesece pogojena s tem, da imajo državljani drugih držav članic EU dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane in da med njihovim prebivanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči. Država gostiteljica EU pa tudi ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja.
Ključne besede: socialne pravice in dajatve, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, sekundarni pravni viri, Sodišče EU, Komisija EU, zadeva Dano, zadeva Alimanović, zadeva García-Nieto, socialni turizem.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 202; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (880,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici