1. Analiza človeških faktorjev pri programskem inženirstvuMarko Karneža, 2018, magistrsko delo Opis: Namen naloge je pridobiti strnjene aktualne in relavantne informacije, z vidika podjetij in posameznikov, o obsegu in pomembnosti upoštevanja človeških faktorjev pri procesih programskega inženirstva. Osredotočili smo se na širše področje človeških faktorjev, njihov vpliv na uspeh projekta in zadovoljstva s službo.
Največ raziskav je bilo izvedenih v socialno najrazvitejših državah. Najbolj raziskani faktorji so osebnost, komunikacija, motivacija, sodelovanje, skupinsko delo, vodenje in drugi, ki se v večini raziskav predstavljajo kot najpomembnejši človeški faktorji, ki jih ne smemo prezreti. Rezultatov ni mogoče generalizirati na posamezno področje, saj moramo upoštevati družbeni in ekonomski status države programskih inženirjev ter različne vplive ostalih povezanih faktorjev. Prav tako izbira paradigme ne vpliva na obseg in pomembnost upravljanja človeških faktorjev. Podjetja se zavedajo, da je prepoznava in upravljanje človeških faktorjev lahko ključni element uspeha podjetja. Mehka znanja so prepoznana kot močan moderator uspeha projekta, medtem ko ima na zadovoljstvo pri delu največji vpliv avtonomija, komunikacija, programiranje v parih, uspeh, pošteno plačilo in nagrade. Področje človeških faktorjev pri programskem inženirstvu je še dokaj neraziskano in posledično neimplicirano v praksi. Na številnih področjih prihaja do nasprotujočih si rezultatov raziskav, prav tako se jih večina osredotoča le na en faktor in enoto analize, pri tem pa prezrejo vplive povezanih faktorjev in njihov vpliv na druge enote analize.
Ključne besede: mehka znanja, programsko inženirstvo, človeški faktorji, analiza, sociološki faktorji, socialna psihologija
Objavljeno v DKUM: 11.07.2018; Ogledov: 1159; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (1,66 MB) |
2. Psihološki vplivi na sodniške odločitve v kazenskem postopkuMaja Žarković, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Odločitve sodnikov v kazenskem postopku lahko pomembno vplivajo na življenje posameznika. Zakon sodniku postavi določene meje, vendar mu hkrati hote ali nehote prepusti tudi določeno svobodo pri izbiri med možnimi odločitvami. Kljub zakonski ureditvi sodnega odločanja in visoki strokovni usposobljenosti sodnikov pa prihaja do nekonsistentnih in nepravičnih sodnih odločitev. Odločanje je namreč človeški proces, v katerem pridejo do izraza vse človeške mentalne, duhovne in socialne lastnosti. Poleg situacijskih in vrednostnih okvirjev odločanja h kontekstu odločanja sodijo tudi psihološki in socialni dejavniki odločanja, npr. utrujenost, čustvena vznemirjenost, pričakovanja in želje izkušnje in znanje, spol, starost, etična in slojna pripadnost. Visoka kompleksnost odločanja pomeni, da so napake v presojah odločanja skoraj neizogibne. Pravzaprav se lahko čudimo, kako to, da kljub takšni kompleksnosti kontekstov odločanja, sodniki praviloma ne delajo velikih napak oz. dosegajo svoje cilje. Sodniki so tako kot ostali ljudje podvrženi različnim kognitivnim in socialnim dejavnikom, katerih delovanje je po večini nezavedno. Odločajo kot celostna bitja, z »dušo in telesom«, s čustvi in razumom, kot člani družbenih celot in ne le kot posamezniki, in prav tako ne kot neka vrsta avtomati ali računalniki. Vpliva teh dejavnikov se ne da izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo njihov učinek na sodne odločitve z opozarjanjem na njihov obstoj in z izobraževanjem sodnikov o njihovem delovanju.
Ključne besede: sodnik, kazenski postopek, odločanje, psihološki vpliv, socialna psihologija, čustva, predsodki, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1613; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Šestdeset let spraševanja "Kdo sem jaz?" : analiza vprašalnika Twenty Statements Test (TST)Bojan Musil, Andrej Preglej, 2015, pregledni znanstveni članek Opis: Leta 1954 sta Kuhn in McPartland v kontekst raziskovanja posameznikovega pojmovanja sebe oziroma sebstva postavila enostavno vprašanje "Kdo sem jaz?". V kasnejših letih je ta preizkus postal popularen na področju psihološkega in sociološkega raziskovanja, v zadnjem času pa je aktualen na področju medkulturnih (psiholoških) študij. Po 60 letih smo si omenjeno vprašanje zastavili znova, in sicer v kontekstu analitičnega pregleda preteklih raziskav omenjenega instrumenta, s čimer poskušamo v celoviti evalvaciji odgovoriti tudi na vprašanje, ali je uporaba omenjenega vprašanja v raziskovalne namene dandanes še smiselna.
Ključne besede: socialna psihologija, pojmovanje sebe, sebstvo, analize vprašalnikov, preizkus dvajsetih izjav
Objavljeno v DKUM: 13.07.2017; Ogledov: 1274; Prenosov: 174
Celotno besedilo (267,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Množični samomori z vidika psihologije množice : magistrsko deloAlma Omanović, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo poskuša s svojo vsebino prispevati k povečanju informacij na področju preučevanja pojava množičnega samomora. O samomoru posameznika in ozadjih, ki lahko privedejo do tega dejanja, je zapisano veliko. Dosti manj pa izvemo, če želimo ugotoviti kaj povezuje skupino ljudi, da si istočasno vzamejo življenje. Pozornost je bila usmerjena v stanje celotne množice ljudi z enako zavestjo, mislimi, občutki itd. Najprej je treba namreč razumeti samo množico, njene lastnosti in njeno psihologijo, da bi lahko razumeli od kod ji moč, da na prvi pogled povsem različne ljudi tako močno poveže in jih privede do takšnega dejanja.
V osrednjem delu so predstavljeni konkretni primeri, ki so se zgodili v različnih kulturah, državah, časovnih obdobjih in na podlagi različnih motivov. Na podlagi pridobljenih podatkov, se je skušal poiskati skupni imenovalec teh dejanj, vendar se je kasneje izkazalo, da slednje pravzaprav ni mogoče. Smiselna celota magistrskega dela skupaj z lastnimi ugotovitvami in prepričanjem, je zgrajena s pomočjo sociološkega vidika motivov in dejavnikov za množični samomor. Ob navajanju definicij različnih avtorjev so se skozi magistrsko delo oblikovale tudi lastne definicije, izpeljane iz razpoložljivih ugotovitev.
Ključne besede: samomori, množični samomori, psihologija množice, socialna psihologija, primeri, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.11.2014; Ogledov: 2006; Prenosov: 380
Celotno besedilo (543,86 KB) |
6. Cultural foundations of political psychologyPaul Roazen, pregledno delo Ključne besede: kultura, vrednote, teorija, medkulturna komunikacija, politična psihologija, politična filozofija, politična sociologija, socialna filozofija, politične teorije, filozofija, filozofi, intelektualci, metodologija, nacionalizem, psihologija, ženske, žensko vprašanje, študije, primeri, case study
Objavljeno v DKUM: 02.06.2012; Ogledov: 1978; Prenosov: 135
 Povezava na celotno besedilo |
7. Ugotavljanje potreb in želja mladih v občini Radlje ob Dravi : diplomsko deloRok Sobiech, 2006, diplomsko delo Ključne besede: mladostniki, dejavnost, problematika, aktivnosti, občine, človek, mladina, potrebe, organizacija, delo, politika, združenja, uporabniki, strateško planiranje, regionalizem, lokalna skupnost, regionalna politika, strategija, zaznavanje, psihologija osebnosti, socialna psihologija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2013; Prenosov: 92
Celotno besedilo (898,47 KB) |
8. Raziskava motivacije in podpornega okolja za spodbujanje ženskega podjetništva v Koroški regiji : diplomsko deloJanja Sušec, 2008, diplomsko delo Ključne besede: podjetništvo, ženske, mednarodne primerjave, svet, dežele, Slovenija, žensko vprašanje, reševanje problemov, zasebno podjetje, prednost, podjetnik, razlike, podjetje, regionalni razvoj, vedenje, poslovna psihologija, značilnosti, poslovno okolje, psihologija osebnosti, ankete, vprašalniki, podpora, svetovanje, uspešnost poslovanja, promocija, predstava, socialna politika
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2318; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,22 MB) |
9. Povezave med samopodobo in podobami blagovnih znamk športne opreme : diplomsko deloBarbara Osrečki, 2008, diplomsko delo Ključne besede: blagovne znamke, identiteta, modeli, človek, samospoznavanje, psihologija osebnosti, image, potrošnik, osebnost, predstava, uporabniki, povezanost, šport, oprema, zaznavanje, karakterologija, proizvodi, empirične raziskave, psihologija potrošnika, opazovanje, oglaševanje, vedenje, segmentacija, marketinški splet, tržne raziskave, marketing mix, socialna psihologija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1755; Prenosov: 81
Celotno besedilo (517,96 KB) |
10. Vedenje mladostnikov ob nakupu modnega nakita in modnih dodatkov : diplomsko deloNataša Kampuš, 2006, diplomsko delo Ključne besede: mladostniki, potrošnik, nakup, vedenje, odločanje, kupci, moda, stilistika, design, uporabniki, zaznavanje, karakterologija, psihologija potrošnika, informacije, socialna psihologija
Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 2588; Prenosov: 278
Celotno besedilo (1,27 MB) |
