Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe. V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov. Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka. Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice. Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti. Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij.
Ključne besede: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 674; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Težave v duševnem zdravju predstavljajo pereč globalni in ekonomski problem, saj breme duševnih motenj iz dneva v dan narašča. Duševno zdravje je kompleksen pojav in zajema preplet raznolikih indikatorjev, varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, zato so tudi rezultati raziskav velikokrat neskladni ali kulturno pogojeni. Vojaško osebje je ena izmed specifičnih populacij, ki je na slovenskih tleh do sedaj bila pomanjkljivo preučevana, ko govorimo o duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil pridobiti vpogled v duševno zdravje zaposlenih v Slovenski vojski ter preučiti stres, anksioznost, depresijo, posttravmatsko stresno motnjo, neprimerno rabo alkohola in socialno podporo ter povezave med konstrukti na vzorcu vojaškega osebja. K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni zaposleni v Slovenski vojski. Vzorec zajema 180 zaposlenih. Oblikovali smo baterijo vprašalnikov, ki je v uvodnem delu zajemala sociodemografske podatke. Za merjenje konstruktov smo uporabili vprašalnik za samoocenjevanje rabe alkohola CAGE, vprašalnik o rabi alkohola AUDIT-10, lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa DASS-21, vprašalnik simptomatike posttravmatske stresne motnje ter lestvico zaznane socialne podpore SOS. Statistično analizo smo opravili v programu SPSS IBM Statistics 22.0. Udeleženci ne kažejo težav v duševnem zdravju, saj se rezultati izmerjenih konstruktov gibljejo v rangu splošno sprejete normalnosti. Potrdili smo medsebojno povezanost med konstrukti. Nismo potrdili razlik med spoloma in razlik med posamezniki, ki se misije niso nikoli udeležili, in tistimi, ki so se misije udeležili enkrat ali večkrat. Ugotovili smo, da s spremenljivkami stres, anksioznost, depresija, zaznana socialna podpora in neprimerna raba alkohola pojasnimo manjši del variabilnosti posttravmatske stresne motnje, skoraj najboljši rezultat pa lahko dosežemo že samo s spremenljivko stres. Z raziskavo smo omogočili delni pregled trenutnega stanja na področju duševnega zdravja in raziskovanja na vojaškem področju v Sloveniji, prav tako pa postavitev temeljev in izhodišča za prihodnje študije.
Ključne besede: duševno zdravje, slovenska vojska, stres, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, alkohol, socialna podpora
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 2360; Prenosov: 334
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: Ko pridejo ljudje do šestdesetih let, ko zapusti družino še zadnji otrok, se čutijo osamljene in nekoristne. Nov smisel življenja najdejo v vnukih, saj v njih vidijo svoje potomce. Namen diplomskega dela je bil predstaviti današnjo vlogo dedkov in babic v družini, ter ugotoviti, ali so stari starši vir socialne podpore in kakšne oblike socialne podpore nudijo ostalim družinskim članom. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo treh delno strukturiranih anketnih vprašalnikov, ki so vsebovali 11 do 15 vprašanj. Raziskava za stare starše je potekala pri naključno izbranih starejših ljudeh v čakalnici pred referenčno ambulanto v Slovenskih Konjicah, raziskava za starše pri naključno izbranih odraslih v nakupovalnem centru Celje in raziskava za vnuke med sedmošolci na Osnovni šoli Vitanje. Stari starši so pomemben vir socialne podpore, svojim družinam pomagajo kolikor jim je v moči. Veliko starih staršev ima vnuke v vsakodnevnem varstvu, na vnuke popazijo tudi kadar morajo njihovi starši po opravkih, so na voljo, kadar družinski člani potrebujejo pogovor, znajo potolažiti in opogumiti, pomagajo pri hišnih in gospodinjskih opravilih ter veliko pripomorejo tudi finančno. Družinski člani so jim za pomoč zelo hvaležni. Stari starši so resnično nekaj posebnega v življenjih vnukov, njihove vloge ne smemo zatajevati ali je omejevati. Pustimo starim staršem, da znova začutijo igrivost, brezskrbnost, da zaživijo vlogo babic in dedkov. Otroci potrebujejo svoje stare starše.
Ključne besede: stari starši, družina, vnuk, dedek, babica, vzgoja, socialna podpora, medgeneracijski odnosi
Objavljeno v DKUM: 06.03.2014; Ogledov: 2294; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,38 MB)

Ključne besede: davki, šport, obdavčenje, privatni sektor, davek od dohodka, davek na dodano vrednost, davčne olajšave, statusno pravo, socialna varnost, obračuni, organiziranost, poklicna uspešnost, obveznosti, pogodbe, gospodarske pogodbe, pogoji gospodarjenja, dejavnost, financiranje, podpora, obveznosti, obligacijska razmerja, zasebno podjetje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1785; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,03 MB)

Ključne besede: gospodarstvo, Slovenija, kvaliteta, odličnost, mednarodni standardi, ISO, varstvo pri delu, izboljšave, organizacijski sistemi, zagotavljanje kvalitete, storitve, stroški, certifikati, socialna varnost, zdravstveno varstvo, vodenje, podjetje, srednja podjetja, velika podjetja, zdravje, sistemi, razvoj, organiziranost, praksa, analiza poslovanja, orodja, interakcije, poslovni proces, podpora
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2144; Prenosov: 136
Celotno besedilo (856,82 KB)